Osnovna šola Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici ima bogato šolsko preteklost, kmalu bo slavila častitljivih dvesto let. Šola je bila ustanovljena leta 1814 in je kljub težkim časom, ki jih je preživljala, v teh obdobjih ohranila nekaj predmetov in dokumentov, ki pričajo o njeni bogati šolski in vzgojni dejavnosti. Veliko čistko je šola doživela v času italijanske zasedbe naših krajev, ko so »očistili« vse, kar je spominjalo na slovensko šolo. Zahvaljujoč samostanskim šolskim sestram, ki so v samostanu v Trnovem po letu 1881 vodile osnovno šolo za dekleta, je šola delovala tudi med vojno in celo razširila svoje delovanje. Po kapitulaciji Italije 1943, so z vnovičnim odprtjem slovenske osnovne šole, odprle tudi oddelke nižje realne gimnazije, meščanske in trgovske šole.
Čas po drugi vojni je prinesel nove spremembe. Šolski programi so se znova spreminjali in se tokrat prilagajali novim načelom pedagoške doktrine in družbenega sistema. Samostanske šolske sestre so odslovili, nadomestili so jih učitelji. Šola je bila ločena od cerkve…
Če je bila za prvo povojno obdobje značilna še ločena 4 letna osnovna šola in nižja gimnazija, se je v petdesetih letih oblikovala kot enotna osemletna osnovna šola, ki se je ohranila vse do uveljavitve devetletke v devetdesetih letih.
Šola je znova doživela »trdo čistko po starih« dokumentih in učbenikih. Kar težko si bomo predstavili delovanje šole v desetletjih prej.
Na sliki: »Prehodna zastava« (95 x 55cm) iz šolskega časa kmalu po osvoboditvi, ko so razredi še tekmovali po uspešnosti, v doseženem znanju, primernem vedenju in izven šolskih dejavnostih. Glede na odlično izdelavo zastavice z obojestransko jugoslovansko zastavo, napisom NIŽJA GIMNAZIJA V IL. BISTRICI in vezenju, sodim, da so jo izdelale kar samostanske sestre. Zastavo hrani avtor zapisa. (Foto Ivan Simčič), vč/683