Prva z desne v tretji vrsti je moja mama Ana Cerovšek in ob njej Fanika Cerovšek, njena sestra in moja teta. Šolske sestre so se imenovali raznovrstni ženski redovi in kongregacije, ki so se ukvarjali z vzgojo otrok in mladine. Pobudnika, da se tudi v Celje pokliče šolske sestre, ki bi poučevale deklice in so od leta 1864 že delovale v Mariboru, sta bila takratna mestna duhovnika vikar Franc Ogradi in kaplan Jurij Bezenšek. Pouk na dvorazredni dekliški šoli se je začel leta 1878 in v prvem letu ga je obiskovalo 146 učenk. V naslednjih letih je delovala na več lokacij v Celju, vse do leta 1924, ko je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje na sedanji Vodnikovi 10. V letu nastanka objavljene fotografije je šola praznovala petdesetletnico delovanja. Ob tem so pripravili izdelke ročnih del in risb, učenke so uprizorile žaloigro Vestalka in javni telovadni nastop. Slednjega so izvajale s cvetličnimi košaricami, žogicami, rutami, trakovi, venci in loki. Ob tem je igrala železničarka godba. Velika pridobitev ob jubileju je bil tudi nov čebelnjak na Starem gradu. Po drugi svetovni vojni so bile šolske sestre odpuščene in na podlagi odločbe Okrajne skupščine ljudskega odbora Celje 23. avgusta 1946 je dekliška šola šolskih sester postala III. državna mešana osnovna šola. Uporabljen vir: Ivanka Zajc-Cizelj, Dekliška šola šolskih sester (1878-1946), Celjski zbornik 1985, str. 65-78