Moj stari ate po mamini strani, Frančišek Urbančič (1874–1956), po domače Máte iz Knežaka, je bil podjeten mož. Osnovni kapital je imel v kmetijskem zemljišču in gozdu, ki pa ga je bogatil s trgovanjem in gostinstvom. Bil je dovzeten za vse novosti: osnoval je prvo hranilnico na Zgornji Pivki, si omislil trgovinsko oskrbovališče za gozdarje na Mašunu, kupil električno mlatilnico in ni čuda, da se je ogrel tudi za avtomobil. Vendar je ta del skrbi prepustil najstarejšemu, takrat 18-letnemu sinu Jožetu, stric Pepi smo ga klicali. In tako so si Mátetovi omislili prvi avto, fiat 503, letnik 1927, ki ga je imel na skrbi Pepi.
Začetna avtomobilska zagnanost se je prenesla tudi v bližnje Zagorje, kamor je Máte istega leta oddal v zakon najstarejšo hčer, mojo mamo Marijo Urbančič, poročeno Fatur. – Na sliki so udeleženci prvega šoferskega tečaja na Pivškem, v Zagorju, tretji z desne stoji moj oče, tedaj 28.letni Stanislav Fatur, po domače Čópeč, ki je prav tisto leto prevzel domačo posest, trgovino in gostilno. (sf)