V nedeljo, 19. junija 1983 je Slovensko planinsko društvo Trst pripravilo že 12. srečanje Slovenskih
planinskih društev. Srečanja v Bazovici se je udeležilo nekaj sto planincev s Tržaškega, s Primorske pa
tudi iz Gorenjske in iz Ljubljane.
Iz Ilirska Bistricese se je srečanja udeležilo nad 50 planincev. Večina društev je na srečanje prinesla tudi svoje prapore, kar je še
prispevalo k slavnostnemu vzdušju. Domačini so se res potrudili, pripravili so prisrčen kulturni
program v katerem so sodelovali številni mladi nastopajoči iz Bazovice in okolice. Udeležence je
pozdravil predsednik SPD Trst Pino Rudež, dolinski župan Škerk, tajnik občine Marjo Kralj in drugi.
Popeljali so nas po razgledni poti ob robu dela tržaškega zaliva nad Sesljanom z izjemnim razgledom
na Trst in tržaški zaliv.
Name in na nas Bistričane je s te poti poseben vtis naredilo druženje z udeležencem tega pohoda tigrovcem Dorčetom Sardočem (1898-1988). Seveda je takoj stekel pogovor o Tigrovcih posebej o njihovih žrtvah. Prav v tistem času naš sogovornik izdal knjigo »Tigrova sled« s spomini na sodelovanje tej domoljubni primorski tajni organizaciji. Povedal nam je bridko izkušnjo v zvezi z njegovim bratom Alojzem Sardočem (1895-1976), ki ga je tedanja fašistična oblast zaradi slovenskega petja zaprla v južno Italijo. Z veliko težavo je dobil dovoljenje, da obišče brata v zaporu. Ker pa se ni uklonil, da bi se z bratom pogovarjal samo italijansko, se je vrnil domov ne, da bi brata sploh videl. Brat Alojz je dve leti učiteljeval na osnovni šoli Podgraje pri Ilirski Bistrici. Kasneje je po zaobljubi, če bo brat obtožen na 2. tržaškem procesu ostal živ, stopil med menihe in dobil ime pater Lanuin.
Na sliki: z leve: Študentka Metka Čeligoj, borec prekomorec Alojz Stegu, tigrovec Dorče Sardoč in Vojko Čeligoj. (401/VČ)
