Tako so me vzeli v svojo sredo strici in tete, bratranci in sestrične, vsa žlahta po mamini strani, jeseni 1961, ob moji univerzitetni diplomi. Povabili so me na mamin dom v Knežak. Fotografirali smo se na Matetovmi brjáči. Obdarili so me in pogostili smo se. S ponosom so mi povedali, da vse to zato, ker da sem prvi njihovega rodu dosegel visokošolsko izobrazbo. – In bilo je res. Kljub predvojni imovitosti prednikov in veliki družini, saj je mama imela še 13 bratov in sestrá. Kmalu za mano sta diplomirala še dva, prvi na elekto-, drugi na strojni fakulteti, a take slovesnosti ni bilo več.