Kristina Čeligoj 1900-1988, Mežnarjeva s Topolca, je bila predzadnji od osmih otrok z Mežnarije na Topolcu. Bila je le štiri leta starejša od mojega očeta Leopolda. Tudi zato ju je povezovala posebna naklonjenost. Kmetija je bila mala in ni mogla preživeti vseh otrok, zato so si mnogi poiskali večji kos kruha v svetu. Družino je močno prizadela očetova smrt leta 1913 in številne druge nesreče. Vojni čas jim res ni prizanašal. Leta 1944 je v partizanih na Dolenjskem padel brat Polde.
Kristina, za nas je bila »teta Tina«, se je s 25. leti poročila s Francem Grilovim iz Orehka pri Prestranku in si tam ustvarila družino. Njeno srce pa je ostalo na Topolcu, kamor se je rada vračala.
Otroke je vzgajala v narodnem duhu in niso trpeli krivic. Vključili so se v odporništvo. In tudi zaradi tega so morali potrpeti marsikatero dodatno krivico. Močno je vse prizadelo, da so fašistične oblasti, zaradi odporništva, na glavnem bistriškem trgu že leta 1942 obesile njenega 19. letnega nečaka Josipa (Pepeta) in družino internirale v Južno Italijo. Po vojni so se vrnili v izropan dom.
Na sliki: teta Kristina pri fotografu Pavlu Kaluži v Narinu v letu 1923 predno se je omožila v Orehek. (275/vč)
