Fantje 1. letnika Učiteljišča v Ljubljani v šolskem letu 1952/53. Toliko nas je vseh fantov bilo v tem letniku. Poklic učitelja se je vse bolj feminiziral. Toliko fantov nas je tudi končalo šolo, ki je v tem času postala pet letna šola.
Sredi skupine je razrednik Jakob BAZELJ, dipl. kipar bil je naš razrednik še naslednji dve leti, ko ga je nadomestil prof. Janez TOMŠIČ izjemni metodik.
Sedijo z desne: Martin Žgajnar, Tomo Korošec, prof. Jakob Bazelj, Danilo Škulj, Lado Mikolič in Vojko Čeligoj, stojijo z desne: Milan Adamič, Justin Potočnik, Branko Pepel, Gerhard Putan in Tone Varšek.
Že v šoli je bila velika selekcija. Od 52 dijakov nas je peti razred uspešno končalo le dvajset.
Po veliki maturi smo se razšli vsak po svoje, večina se je zaposlila. Težav z zaposlitvijo ni bilo, mene so čakali kar na treh šolah. Mnogi so nadaljevali šolanje na univerzi in dosegli vidne uspehe v poklicu, nekateri so tudi doktorirali in postali spoštovani strokovnjaki na svojih poklicnih področjih.
Naj omenim le trojico mojih sošolcev: Tomo Korošec slavist, častni občan Laškega, avtor vojaškega in ribiškega slovarja, starejši se še gotovo spominjajo njegovih TV oddaj »Pet minut za boljši jezik«, bil je prejemnik visokega državnega odličja, ki mu ga vročil dr. Janez Drnovšek, napisal je zgodovinski roman o Antonu pl. Sočebranu (1829-1892) avstrijskem general-majorju slovenskih korenin. O Tomotu Korošcu so v novembru 2019 v Laškem predstavili film o njem; Milan Adamič, prof. didaktike, redni profesor na Univerzi v Ljubljani, Majda Sitar Poljanšek, v času slovenske vlade Dušana Šinigoja ministrica za šolstvo, Terezija Sitar Žerdin, učiteljica, defektologinja, svoje izkušnje in razmišljanja objavlja v mladinskih, posebej šolskih časopisih.
Vč/443