S prijateljico Romano Lorger (por. Pernovšek) sva bili pri birmi leta 1965 v cerkvi Sv. Jožefa nad Celjem. Imeli sva skupno birmsko botrco Ivanko Ploj, ki naju je za svečani dogodek celostno uredila; sešila nama je kostim,podarila torbici, čeveljčke, uro in verižico. Da, tudi za frizerja je poskrbela, da sva imeli frizuro po tedanji zadnji modi, kot Jovanka Broz.
Vseskozi smo bile medsebojno povezane v prijateljstvu in spoštovanju. Mnogo je bilo skupnih družinskih druženj in praznovanj kot na primer botrične osemdesetletnice pred dvajsetimi leti, ko je nastala pričujoča barvna fotografija. Pred desetimi leti nas je zapustila v devetdesetem letu. Bila nama je kot druga mama, kot naju, je imela rada tudi najine otroke.
S prijateljico Romano nisva pozabili nanjo in ji pogosto v spomin prižgeva svečko na grobu.
