Leta 1961 se je Tovarna avtomobilov Maribor Tezno preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. To leto prav tako predstavlja pomembno ločnico v proizvodnji. V tovarni so namreč skonstruirali in izdelali prvo vozilo, ki je bilo plod znanja TAM-ovih strokovnjakov – kamionček TAM 2000. V naslednjih letih so na tržišče plasirali številne različice tega vozila, od kamionov do mini avtobusov. Pri tem je imel veliko vlogo Inštitut za motorje in vozila pri TAM-u, ki je prav tako nastal leta 1961. V 60. letih so se v podjetju pričeli vse bolj širiti tudi na številna tuja tržišča, med katerimi so prevladovale zlasti afriške države.
Produkcija vozil je bila v TAM-u v 60. letih dokaj pestra. Že na začetku tega desetletja so v podjetju razvili prvo vozilo, ki je bilo zasnovano na podlagi lastnega znanja – tovorno vozilo TAM 2000, ki je imelo nosilnost 2 t in vgrajen pogonski vodnohlajeni motor po licenci Perkins moči 61 KM, ki so ga izdelovali v podjetju IMR v Rakovici pri Beogradu. TAM 2000 je v naslednjih letih dobil številne različice, za kar je bil zaslužen razvojni inštitut tovarne. Tako so se v tovarni trudili, da bi bili čim manj odvisni od licenčnih pogodb in da bi razvijali svoj program vozil. Ustanovitev inštituta leta 1961 je pogojevala izgradnjo zgradb za razvojno konstrukcijo, prototipno delavnico, laboratorij za preizkušanje motorjev in vozil ter metalografsko-fizikalni in kemijski laboratorij. Tovarna se je širila z lastnimi viri, leta 1967 pa ji je Mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila kredit. Leta 1961 so popolnoma opustili proizvodnjo tovornjaka Pionir, vozilo TAM 4500 pa je vse bolj osvajalo tržišče. Istega leta se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor, s čimer so poudarili, da so edini v državi, ki sami izdelujejo tudi motorje. Do srede 60. let je bila proizvodnja tovornjakov tipa 4500 že povsem utečena. Razvili so nove izvedbe tega tovornega vozila, avtobusov s samonosno karoserijo in tovornjak TAM 5500 s šestvaljnim motorjem. Zaradi dragega motorja Perkins je bil TAM 2000 vse manj rentabilen, zato so se odločili za prehod na nov tip vozila – TAM 2200, za katerega so prototip izdelali leta 1964. Ker se je tudi to vozilo izkazalo za predrago, njegova proizvodnja nikoli ni stekla. Leta 1968 se je razvojni kader najbolj posvečal projektu M953. Šlo je za čisto novo konstrukcijo vozila s 4-kolesnim pogonom, z vitlom in s centralnim polnjenjem gum za jugoslovansko vojsko in gospodarstvo. Leta 1969 so izdelali prva orodja za proizvodnjo. Leta 1970 je bil izdelan prototip, ki so ga takoj predali na preizkušnjo JLA. Bil je osnova poznejšim terenskim vozilom, dvoosnemu TAM 110 T7 in triosnemu TAM 150 T11. Leta 1969 je TAM s KHD-jem podpisal kooperacijsko pogodbo o nadaljnjem sodelovanju, ki je poleg licenčne pogodbe omogočala skupen nadaljnji razvoj nove družine zračno hlajenih dizelskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem goriva F L 413, s čimer se je strokovno znanje TAM-ovih strokovnjakov močno uveljavilo. Mnogi med njimi so delali skupaj z nemškimi strokovnjaki v KHD-ju v Kölnu, domov pa prinašali novo znanje in izkušnje. Skupaj s proizvodnjo se je širilo tudi tržišče, in sicer v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo, Turčijo, Indonezijo, Kolumbijo. V TAM-u so prav tako nadaljevali z izobraževanjem tehničnih kadrov, ki jih je tovarna v 60. letih zelo potrebovala. V 2. polovici leta 1960 so ustanovili Center za izobrazbo, ki so mu istega leta priključili učno delavnico. Do leta 1966 so si lahko nekvalificirani in polkvalificirani delavci na tak način pridobili ustrezno kvalifikacijo, po tem letu pa so tovrstno izobraževanje prevzele poklicne šole. Industrijska kovinarska šola TAM, ki je bila ustanovljena že leta 1945, se je leta 1965 preimenovala v Šolski center pri TAM-u. V sklopu šole je od leta 1956 deloval tudi oddelek za odrasle, kjer se je šolalo kar nekaj članov tovarniškega kolektiva, šola pa je imela tudi dijaški dom (Dijaški dom Tezno).
Viri:
1. Tovšak, S.: Šest desetletij od začetkov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 3-8.
2. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9-33.
3. Iršič, M. (ur.): Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor : 1947-1987. Maribor: Tovarna avtomobilov in motorjev, 1987.
4. Brovinsky, B.: Tam v Mariboru, kjer delajo tovornjake : od licence do lastnega programa vozil. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 393-416.
5. Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
2. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9-33.
3. Iršič, M. (ur.): Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor : 1947-1987. Maribor: Tovarna avtomobilov in motorjev, 1987.
4. Brovinsky, B.: Tam v Mariboru, kjer delajo tovornjake : od licence do lastnega programa vozil. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 393-416.
5. Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
