Angela Zupan se je strogo držala Ištvanovega recepta, kremšnite pa so postajale vedno bolj prepoznavne. Veliko obiskovalcev Bleda je domov odhajalo nasmejanih in otovorjenih z dodatnimi kosi iz Park hotela. V veliki meri so bili to Ljubljančani, ki so jim domačini nadeli hudomušen vzdevek Kremšnitarji.
V pravi blejski kremšniti ni gustina in aditivov, le jajca, sladkor, moka, vanilin sladkor in mleko. Vsaka od teh sestavin je zelo pomembna. Nikoli niso uporabljali margarine, le maslo in večja jajca kategorije S. Za vso sezono so moko naročali že aprila ali maja, da je bila uležana, saj sveža za listnato testo ni primerna. V obdobju po Ištvanu so celo uporabljali mleti zdrob, še kasneje moko tip 400. Vodstvo je vse bolj težilo k zmanjšanju zalog, zato so morali vlagati prošnje za nakup 1.200 kg moke zgolj za peko kremšnit. Vse ostalo so nabavljali v Špeceriji Bled in pri Ljubljanskih mlekarnah.
»Glede na stroške dela in kvaliteto materiala je bila njena cena ustrezna, danes pa se mi zdi predraga.«
(Angela Zupan)
»Včasih starih kremšnit ni bilo, saj so pogosto rezali še tople. Zanje nikoli niso delali reklame.
Edina je potekala od ust do ust.«
(Angela Zupan)
»Vsa znanost in filozofija za pripravo je v tem, da spoštujemo recept in uporabljamo prave in najkvalitetnejše sestavine.«
(Angela Zupan)