Že leto po otvoritvi proge je prišlo do ponovnega rivalstva med novomeško in prečensko občino, v mejah katere je stala nova železniška postaja. Tokrat je bilo jabolko spora dodatna kolodvorska dovozna ceste, ki so jo želeli Prečenčani graditi z bršljinske strani. Mestni politiki so branili obstoječo ureditev, ki jo niso, kot utemeljujejo, podprli le z nakupom 140 glavniških delnic, ampak so za gradnjo železnice sosednji občini brezplačno odstopili tudi »okol 3 orale najlepše hoste vredne nad 1000 goldinarjev«. Mestna oblast je bila zlasti v skrbeh zaradi prometa, ki naj bi se tako še v večji meri izognil mestu. Nadalje so navedli, da bi bila nova dovozna pot speljana po mestnem zemljišču, pri čemer bi prišlo do precejšnjih stroškov za razsvetljavo in mestno stražo. Morebitno dodatno dovozno cesto tako predstavljajo kot »silno oviro« za razvoj njihove občine, ki ni v skladu s situacijskim načrtom mesta in njegovim širjenjem. Argumente, ki se zdijo precej šibki, je deželni odbor upošteval, tako da dodatni dovoz ni bil zgrajen.
Železniška postaja je bila po novi Kolodvorski cesti tedaj od mesta oddaljena skoraj poldrugi kilometer. Niveleta postaje je vodoravna in dolga dobrega pol kilometra. Razen sprejemne stavbe so zgradili še skladiščni prostor z nakladalno ploščadjo, kurilnico za oskrbo parnih lokomotiv, lopo za shranjevanje premoga, pomožno stavbo, drvarnico in vodno postajo. Slednja je povezana s cevovodom, ki vodi do črpalnice, umeščene niže ob nabrežju reke Krke. Poleg vodne postaje so umestili okretnico, s katero so obračali lokomotive, ki praviloma niso vozile vzvratno.
