Magister Boris Andrijanič se je že pred drugo svetovno vojno zavzemal, da bi Novo mesto pridobilo lepšo podobo. Deloval je v okviru takratnega Olepševalnega društva. Kasneje je opravil pionirsko delo pri razvoju dolenjskega povojnega turizma, sprva v vlogi predsednika Turističnega društva Novo mesto in kasneje tudi Turistične zveze Dolenjske, ustanovljene leta 1956. Iz rok svojih naslednikov je leta 1987 prejel kot priznanje in zahvalo za opravljeno delo prvo kristalno vrtnico.
Že od začetka 50. let 20. stoletja dalje je bil aktiven v odborih Turistične zveze Slovenije, ki mu je leta 1955 podelila zlati znak zveze. Novo mesto in Dolenjska sta pričela veliko pridobivati na turistični veljavi po izgradnji avtomobilske ceste Ljubljana – Zagreb leta 1958. Pri gradnji je v odborih sodeloval tudi Andrijanič. Organiziran turizem na Dolenjskem se je še dodatno razcvetel, ko je tudi Krka, tovarna zdravil, dejavno stopila na pot turizma. Pod svoje okrilje je v začetku 70. let 20. stoletja prevzela Šmarješke in Dolenjske Toplice ter grad Otočec. Desetletje kasneje je zaživel obnovljeni Smučarski center Gače. Da je vse steklo v smer razvoja in uspeha, je k temu prav gotovo v precejšnji meri pripomogel prav Andrijanič. Kot direktor Krke je finančno podpiral dejavnost različnih novomeških društev na tem področju. V zahvalo so mu le-ta podelila številna priznanja. Področje turizma je močno povezano s skrbjo za varovanje in urejanje okolja ter tudi z varovanjem in obnovo kulturne in naravne dediščine, kar je vseskozi poudarjal Boris Andrijanič. Spodbujal in podpiral je gradnjo novih gostinskih in hotelskih objektov v Novem mestu. Veliko pozornosti je posvečal tudi skrbi za urejeno in čisto okolje objektov tovarn.