Bazen na Borlu je bil v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja pomembna pridobitev borlskega letovišča in priljubljeno zbirališče ljudi iz širše ptujske okolice. Danes je na tem mestu urejeno mokrišče.
Kopalni bazen v neposredni bližini gradu je zgradilo Letovišče grad Borl, ki je takrat na gradu ponujalo hotelske in gostinske storitve. Zgradili so ga v lastni režiji in z lastnimi sredstvi, predvsem pa z namenom, da bi z dodatno ponudbo na Borl pritegnili še več turistov in izletnikov. V uporabo so ga slovesno predali 29. julija 1962. Dolg je bil 25 m in širok 10 m, za njegovo izgradnjo pa so potrošili 5,5 milijona dinarjev. Bazen je takoj po otvoritvi polno zaživel, saj ga je obiskovalo veliko ljudi, željnih ohladitve v vročih poletnih mesecih. V naslednjih letih se je število gostov in nočitev zelo povečalo, kot enega izmed poglavitnih razlogov za ta uspeh pa so prepoznavali prav odprtje bazena.
Skrivnost uspeha kopališča je bila tudi v tem, da v ptujski okolici – razen bazena v Kidričevem – ni bilo drugih kopališč, medtem ko je bilo staro mestno kopališče na Ptuju že zastarelo in neprimerno za naraščajoče potrebe prebivalstva. Ko pa so leta 1975 zgradili ptujske toplice, je borlski bazen dobil resno konkurenco in je posledično izgubil veliko svojih zvestih obiskovalcev. Z izgradnjo kanala za HE Formin na reki Dravi, ko so presahnili studenci na levem in desnem bregu Drave, pa Borl je ostal tudi brez redne preskrbe z vodo, zato so bazen dokončno zaprli.
Literatura:
Mira Petrovič: Drobtinice iz zgodovine borlskega kopališča. V: Novice za člane Društva za oživitev gradu Borl, letn. 6, št. 1 (2013), str. 5-7
