Gospa Breda Krajger je šla na cvetno nedeljo, aprila 1943, s svojo omico v Šentjakobsko cerkev v Ljubljani. V roki je nosila butarico v barvah slovenske zastave. Klobuček, ki ga je nosila, je imel trak, ki je bil ravno tako v barvah slovenske zastave. Ko so Italijani izvedeli za to, so zasegli vse butarice in jih pometali v Ljubljanico.
Med vojno je družina Krajger gojila zajce za hrano in kožuh, pa tudi gos za mast.
Iz časa okupirane Ljubljane se ga. Breda spomni zvoka siren, ki so tulile in bežanja v zaklonišče v grajskem hribu. Spomni se maširanja nemških vojakov po ulici (pri Amerikancu) in strahu, ki ga je občutila, ko se je približevala policijska ura, mame pa še ni bilo domov. Spomni se tudi dneva osvoboditve, ko so partizani prihajali iz smeri Dolenjske mimo njihove hiše. Stekla je med vojake in iskala svojega očeta, ki pa ga, žal, ni bilo. Padel je leta 1943.