Ni zaman trditev Franceta Steleta, da je cerkev v Zgornjih Stranjah muzej Plečnikove umetne obrti, v obdobju njegovega povojnega ustvarjanja. O njeni obnovi je pred kamero spregovorila dr. Andreja Eržen.
Stranjska cerkev sv. Benedikta je bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana, saj jo je nemška vojska zaradi njene strateške lege spremenila v vojaško postojanko. Okna so zazidali, ladjo predelili s 40 centimetrsko betonsko ploščo v dve nadstropji, okoli cerkve pa so zgradili bunkerje. Požgali so cerkveni inventar.
Tedanji župnik frančiškan Martin Perc je k obnovi povabil arhitekta Plečnika, ki je povabilo odklonil. Šele po večkratnih prošnjah in po posredovanju dr. Emilijana Cevca je obljubil, da bo prišel na ogled cerkve.
Pri začetnih delih je sodelovala tudi kamniška arhitektka Magdalena Neřima, Plečnikova nekdanja učenka, ki je leta 1946 izdelala načrte za povečavo cerkve in vključitev zvonika v cerkveno stavbo. Vendar pa je še istega leta prišel v Stranje tudi Jože Plečnik in prevzel načrte za prenovo.
Prenova stranjske cerkve je potekala od leta 1946 do leta 1957. Plečnik je izdelal načrte za izgradnjo zunanje lope, ureditev glavnega vhoda v cerkev, izgradnjo novega dostopa na zvonik ter načrte za novo krstilnico, pevski kor ter preoblikovanje zakristije. Posebno pozornost je namenil notranji opremi cerkve.
Plečnik je zaradi vsesplošnega pomanjkanja uporabljal material, ki je bil po vojni na razpolago in sicer les, beton in rečne kamne. V arhitekturo je umestil elemente starejše cerkvene opreme.
Pri obnovi so sodelovali večinoma domači mojstri, nekateri, predvsem takih poklicev, ki jih doma ni bilo, so prišli iz drugih krajev. Bergant Maks, rezbar in pozlatar iz Kamnika, Vettorazzi Franc, kamnosek iz Stranj, Koncilja Franc, mizar iz Mekinj, Kladnik Alojz, mizar iz Stranj, Končan Franc, ključavničar iz Domžal in Jenko Franc, orglarski mojster iz Šentvida.
Krstilnico je umestil v prostor med cerkvijo in zvonikom, tako da je ločena od ostalega dela cerkve. Zaradi lokacije ter notranje opreme je postala vzor tedanjemu oblikovanju krstilnic. Vso leseno opremo krstilnice je izdelal domači mizarski mojster Franc Koncilja.
Zanimiv je pod, za katerega je arhitekt želel, da bi bil »topel pozimi in poleti«. Oblikovan je iz prekuhanih lesenih kock, zalitih v betonsko maso. Takšno oblikovanje tal so pri svojih delih uporabljali tudi njegovi učenci.
Posebnost so okna z zavesami, ki naj bi zastirala pogled izven cerkve in pozornost usmerjala k oltarju.
Plečnik je za Stranjsko cerkev izdelal tri kelihe. Kelih zavetnika sv. Benedikta, nedeljski ter delavniški kelih. V Stranjah je shranjen tudi kelih, ki je bil v začetku petdesetih let 20. stoletja narejen za kapelico na Veliki Planini.
Do leta 1996 je cerkev ostala nespremenjena. Takrat je bila pod vodstvom tedanjega ZVNKD Kranj obnovljena fasada.
Literatura in viri:
Arhiv župnijskega urada Zgornje Stranje.
Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek: Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006.
Informator:
Matija Selan, župnik v župniji Stranje v letu 2007.