Posebnost je, da imamo v Celju kar dve Dečkovi cesti – novo in staro – obe pa sta poimenovani po enem največjih slovenskih narodnjakov Ivanu Dečku, ki se je rodil v Središču ob Dravi 9. avgusta 1859. Po končani gimnaziji v Mariboru je leta 1879 nadaljeval študij prava na univerzi v Gradcu, ga leta 1883 zaključil in se kot koncipient zaposlil v odvetniški pisarni dr. Janeza Orozelna v Mariboru. Leta 1885 se je preselil v Celje in odvetniško prakso nadaljeval pri dr. Josipu Sernecu. Oktobra 1887 je v Gradcu doktoriral, leta 1891 v Trstu opravil odvetniški izpit in nato še istega leta odprl svojo odvetniško pisarno.
Že v študentskih časih se je posvetil novinarstvu in napisal vrsto člankov za Slovenski narod, koroški Mir in Ljubljanski zvon. Po prihodu v Maribor je nekaj časa vodil uredništvo časnika Südsteirische Post in s svojim liberalnim in narodnim prepričanjem močno vplival na smer slovenske politike na Štajerskem. Kasneje je objavljal vplivne članke tudi v mariborskem Slovenskem gospodarju in celjski Domovini.
Leta 1890 je bil prvič izvoljen v štajerski deželni zbor, v katerem je ostal tri mandate. Bil je trd in neizprosen borec za pravice Slovencev, med drugim je kot prvi slovenski poslanec v deželnem zboru vložil interpelacijo v slovenskem jeziku. Pod njegovim političnim vodstvom je v slovenske roke prišla marsikatera občina v okolici Celja, prav tako občina Celje-okolica, s katero so Slovenci »obkolili« nemško mesto občino. Že leta 1889 so po zaslugi njegove politične izkušenosti Slovenci prvič osvojili celjski okrajni zastop, za njim še okrajni šolski svet in leta 1899 je dr. Dečko postal celo namestnik okrajnega načelnika. Z Maksom Veršcem in Mihaelom Vošnjakom so ustanovili Južnoštajersko hranilnico, bil je idejni oče gradnje Narodnega doma v Celju, imel pa je tudi velike zasluge za razmah slovenskega obrtništva v Celju.
V letu 1904 so nekateri celjski sonarodnjaki proti njemu sprožili afero – očitali so mu, da naj bi skušal tajno prodati svoje parcele ob Dečkovi cesti za slovensko gimnazijo v Celju. Branil se je , dokazoval, toda ga je to psihično zlomilo, umaknil se je iz javnega življenja in pozabljen tri leta kasneje umrl v psihiatričnem zavodu v Feldhofu pri Gradcu. Pokopan je na slovenskem pokopališču na Golovcu.
