Rojstvo samostojne države Slovenije se ni zgodilo nepričakovano. Razmišljanja in skrbi, kaj bo z Jugoslavijo, so se pojavile že kmalu po letu 1980, ko je umrl predsednik države Josip Broz Tito. Vsesplošna kriza v Jugoslaviji je postala izhodišče za postopno liberalizacijo slovenskega političnega prostora.
Stavka delavcev Litostroja leta 1987, aretacije četverice leta 1988 … so pripeljale do majniške deklaracije leta 1989. Vedno glasnejše so bile ideje o samostojnosti republik, govorilo se je o konfederaciji. 8. aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve demokratične, večstrankarske volitve. Za predsednika Predsedstva Republike Slovenije (RS) je bil izvoljen Milan Kučan, predsednik Skupščine RS je postal dr. France Bučar, predsednik vlade Lojze Peterle.
Poslanci Skupščine RS so 6. decembra 1990 sprejeli Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS. Pripravljal se je teren za spremembe. 23. decembra 1990 je na plebiscitu 88,5 odstotka volilnih udeležencev odločilo, naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Tri dni kasneje, 26. decembra, natanko ob 18. uri se je v veliki dvorani slovenske skupščine pričelo svečano zasedanje. Predsednik Skupščine RS dr. France Bučar je razglasil, da je Slovenija samostojna država.
Slovensko in hrvaško vodstvo sta upala na mirno rešitev – razdružitev, zato sta februarja 1991 parlamenta sprejela resolucijo, v kateri sta parlamentom drugih republik predlagala sporazumno razdružitev SFRJ. Zvezno predsedstvo je oba predloga zavrnilo.
V državi smo čutili napetost, politiki vseh republik so sestankovali in zdi se, da niso mogli razumeti, kaj hočemo. Jugoslovanska ljudska armada (JLA) se je pripravljala, iz skladišč Teritorialne obrambe (TO) so odvažali orožje, prebivalci smo postali nestrpni, negotovi … V takih razgretih razmerah je 24. maja 1991 pod kolesi vojaškega oklepnika JLA pred mariborsko vojašnico Vojvode Mišića umrl Josef Šimčik iz Miklavža. Istega dne, v petek, 24. maja, je nekaj po 16. uri prišlo do prvih strelov na Ptuju. Na povelje oficirja JLA je vojak v nogo ustrelil Borisa Frasa, medtem ko je ta odklapljal elektriko vojašnici Dušana Kvedra Ptuj.
