Omenjeno je bilo, da je bil zdravnik Anton Brecelj bolj kot politik osveščen in odločen katoličan. Pri tem je izhajal iz svojega slovenstva, posebej goriškega in primorskega, ki je bil v predvojnem in povojnem času še posebno izpostavljen. Pomembne so politične in sorodstvene povezave z Ivanom Stanovnikom. Njegov sin dr. Janez Stanovnik je zapisal38, da se je oče kot načelnik ljubljanske SLS začel z vodstvom razhajati že leta 1920 zaradi »vprašanja finančnega kapitala. Zadružne hranilnice so bile spremenjene v banko, ta se je spustila v bančne špekulacije«.
Koliko je bil v to vključen Brecelj (še) ne vemo, vsekakor pa je predstavljal pomembnega kritičnega in nezadovoljnega člana SLS, ki ni nikoli zapustil pozicij krščanskega socializma. Njegovo nezadovoljstvo je gotovo povečalo utapljanje Koroščeve SLS v jugoslovansko politično mlakužo, ki je sicer prinašala Slovencem drobtinice, bila pa vse dlje od načel in prakse SLS za katero se je Brecelj zavzemal. Leta 1937 je javno počilo in skupina, ki sta jo vodila Brecelj in Ivan Stanovnik, v njej sta bila tudi ugledna nekdanji bližnji Krekov sodelavec Jože Gostinčar in Jakob Mohorič, je skupaj s krščanskosocialnimi sindikati zahtevala vrnitev k avtonomističnemu programu iz leta 1932 ter opustitev sodelovanja z režimom. Breclju in Stanovniku naj bi se po Janku Prunku priključila tudi Jakob Mohorič in Franc Furlan z Verda. Nezadovoljstvo se je še poglabljalo in 28. julija 1938 se je Brecelj udeležil sestanka doma pri Ivanu Stanovniku, kjer so ustanovili Slovensko združeno opozicijo.
39
Stara oziroma avtonomistična SLS je bila skupina nekaj politikov SLS, ki se niso strinjali s politično usmeritvijo vodstva klerikalne stranke s Korošcem od leta 1935 dalje; še naprej so poudarjali potrebo odločnega avtonomističnega boja Slovencev in nasprotovali nazadnjaški avtoritarni smeri JRZ. Najvidnejši predstavniki so bili Ivan Stanovnik, ki je skupino predstavljal na sestanku, Anton Brecelj, Ja- kob Mohorič in Franc Furlan z Verda. Nekdanje pristaše SLS so pozvali, da izstopijo iz JRZ. Izdali so lepak vsem somišljenikom SLS in zavednim Slovencem. Pod njega so se podpisali Anton Brecelj, Jože Gostinčar, Jakob Mohorič in Ivan Stanovnik.40
Septembra 1939 je zahteval izvršilni odbor Stare SLS, Mikuž navaja kot njenega najvidnejšega člana Antona Breclja, možnost objavljanj svojih stališč v katoliškem časopisju. Koroščevim pristašem v JRZ so očitali, da so »izdajalci slovenskega naroda in slovenskih interesov, brezvestni sluge centralizma, posnemovalci fašizma in hitlerizma, podporniki najgrše korupcije, nasilniki, ki zlorabljajo vero in prosveto, liberalci in goljufi brez morale, ki ga vodijo v pogubo.«41 Mostovi so bili podrti, kot da jih nikoli ni bilo.
KPS, ki je svoje pristaše posebno izkazala med nezadovoljneži starih meščanskih strank, je staro SLS takoj opazila. Pravzaprav ji zaradi priimkov Stanovnik, Brecelj to tudi ni bilo težko. »IOOF je dne 17. julija 1943 sklenil, da ga povabi v svojo sredo skupaj s Finžgarjem, Otonom Župančičem in inž. Sernecom. Brecelj je 15. avgusta prišel na razgovor, a za stalen odhod na teren se zaradi raznih pomislekov ni odločil.«42
Umrl je po tem, ko je kot Primorec doživel zlom fašizma in kapitulacijo Italije. Lahko si samo predstavljamo njegovo naslado nad tem in upanje v svetlejšo prihodnost krajev njegovih prednikov in njegove mladosti, predvsem pa njegovih primorskih rojakov. Pokop in nagovor je daroval Fran S. Finžgar.43
38 Trampuš, 2014.
39 Prunk,1977, 170–172.
40 Gašparič, 2007.
41 Mikuž, 1965, 539.
42 Bednarik, 1976, 129.
43 Velikonja, 1990, 55.