Beran, Emerik: violončelist, skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in publicist
Rojen 17. oktobra 1868 v Brnu in umrl 11. marca 1940 v Ljubljani
Bil je eden najpomembnejših predstavnikov češke glasbene imigracije v začetku 20. stoletja na Slovenskem. Kot eden prvih široko šolanih glasbenikov (igral je več glasbil, bil dirigent, organizator koncertov, pedagog, publicist in skladatelj) je v Mariboru bistveno vplival na dvig glasbene kulture, kot honorarni profesor na Državnem konservatoriju v Ljubljani pa je postavil temelje za pouk violončela na profesionalni ravni. Objavljal je tudi pod psevdonimom Emerih Berow.
Beranov obsežni skladateljski opus vsebuje številna orkestralna, komorna, solistična, zborovska, vokalno-instrumentalna in cerkvena dela ter opero Melusina. Večinoma so nastala v Brnu, le zborovske skladbe je pisal predvsem za mariborske čitalniške prireditve in koncerte moškega ali ženskega učiteljišča v Mariboru, cerkvene pa za potrebe mariborske stolnice. Poročen je bil z Mariborčanko Marijo Podobnik, imel z njo dva sinova, od katerih je bil dr. Jaromir Beran pravni zgodovinar in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Viri in literatura:
- Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013:
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138440/#slovenski-biografski-leksikon (28. december 2020).
Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham – Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.
- Weiss, Jernej: Emerik Beran (1868–1940): samotni svetovljan. Maribor: Obzorja, 2008.
