Na spomeniku pri cerkvi sv. Martina v Žireh je vpisanih 138 imen mladeničev in mož, žrtev 1. svetovne vojne.Težko dojamemo, kako pretresljivo je bilo leto 1918, ko je na domačijah v redko poseljenem žirovskem območju ostalo mnogo mater brez sinov, žena brez mož in nedoraslih otrok brez očetov. Tudi naš stari oče Franc Bogataj se ni vrnil.
Rodil se je 29. novembra 1872 v lepi vasici Ledinica pri Žireh, na Šinkovčevi domačiji kot edini moški potomec Johana Bogataja in Margarete, roj. Sedej, določen za dediča. V družini se je rodilo 8 otrok, preživeli pa so samo Franc in 2 sestri: Agnes (por. Logar) in Terezija (por. Osredkar).
26. maja 1902 se je Franc poročil s Frančiško Kavčič (roj. 27. 10. 1880 v Osojnici). Naslednje leto se jima je rodil prvi sin Franc, ki je že leta 1904 umrl. Drugi sin Jakob je prijokal na svet 1905, 1907 pa še tretji sin Rudolf. Hči Frančiška (moja mama) je bila četrti otrok, rojena 1908.
Začetek prve svetovne vojne je prekrižal vse načrte skrbnega, naprednega gospodarja. 41-letni Franc je bil 26. julija 1914 vpoklican v vojsko. S seboj je moral odpeljati najboljšega konja in hrano zanj. V vojski je bil vsa 4 leta, le 1915 je prišel na kratek božični dopust. Septembra 1916 se mu je doma rodila hči Ljudmila, ki pa je oče ni nikoli videl.
Ob koncu vojne let 1918 je družina prejela manjšo sliko očeta v vojaški obleki in dokumente, ki so potrdili, da ga ni več med živimi. Tako je na veliki Šinkovčevi domačiji ostala 38-letna vdova Frančiška s štirimi otroki, starimi od 2 do 13 let.
Ko je hči Frančiška odrasla, je dala fotografu povečati očetovo sliko, v zameno za zlat prstan. Fotografija je ohranjena na domačiji.
Hčerki sta se kasneje poročili in odšli od doma, pokojni ded Franc je po njiju dobil 12 vnukov. Sinova nista imela potomcev. Rudolf je leta 1944 umrl v goreči hiši na Koprivniku, ki so jo zažgali Nemci. Mati je ob koncu vojne namesto sina prejela spomenico z njegovo sliko.
Jakob je bil med 2. svetovno vojno nemški ujetnik, po vrnitvi iz nemškega taborišča pa je po vojni skupaj z mamo delal na domačiji. Ni se poročil.
Leta 1959 je 79-letna mama Frančiška umrla. Ne morem pozabiti, takrat sem bila stara 8 let, s kakšno spoštljivostjo smo se – še posebej sin Rudolf in obe hčeri – poslovili od nje. Vsi smo vedeli, koliko poguma je bilo potrebno, da je ob vseh doživetih bolečinah vztrajala …
Do leta 1994 so domači mislili, da je Franc pokopan nekje na Tirolskem, potem pa je najmlajša vnukinja našla grob v Linzu v Avstriji, ob nemški meji. Leži na pokopališču sv. Barbare. V parku, ki ga obdajata drevoreda lip, je na vsaki strani po 10 gomil z vpisanimi imeni padlih. Na sredini je postavljen veličasten spomenik, ki so ga v zahvalo za varstvo domovine padlim in pogrešanim vojakom prve svetovne vojne postavile linške žene. Pri vpisu priimka je prišlo do napake, namesto Bogataj Franz je napisano Botgataj Franz z datumom 21. 7. 1918.
Potomci Franca Bogataja:
sin Jakob
sin Rudolf
hči Frančiška (por. Bogataj, 8 otrok)
hči Ljudmila (por. Eniko, 4 otroci)
12 vnukov
21 pravnukov
33 prapravnukov
3 praprapravnuki
Zgodbo Franca Bogataja, njegove družine in družinske hiše je povedala vnukinja Silva Snedic iz Predoselj.
