Začetki organiziranega gasilstva segajo v leto 1834, ko je požar v Mengšu uničil 95 domačij. Čeprav še niso imeli društva so leta 1867 kupili dve brizgalni.
Prostovoljno požarno brambo, kot so jo takrat imenovali, so Mengšani na pobudo Mihaela Stareta, ki je postal tudi načelnik, ustanovili leta 1890. Stare je poskrbel za novo gasilno orodje in za shrambo zanj. Na mestu starega gasilnega doma, je bila nizka občinska hiša in del te so preuredili v gasilsko shrambo, za sušenje cevi pa so postavili lesen stolp.
Desetletni jubilej so z enoletno zamudo praznovali leta 1901, ko so po slovesnem blagoslovu gasilskega doma in gasilnega orodja z domžalsko in mengeško godbo odkorakali do Janežičeve gostilne, kjer je bila veselica.
Poleg prostovoljnih nabirk in sredstev, ki so jih pridobili s prireditvami, jim je nekaj denarja primaknil deželni odbor. Mengeški gasilci so v obdobju pred prvo svetovno vojno na svojem območju in okoliških krajih gasili številne požare. Sodelovali so pri mnogih gasilskih vajah v kamniškem okraju in ob raznih slovesnostih. Poleg nesreč zaradi lesenih stavb in slamnatih streh ter neprevidnosti, je bilo tudi veliko požigov.
Društvo se je kasneje nenehno razvijalo in sledilo najnovejšim tehnologijam gašenja in tehniki. Društvo je tudi na tekmovalnem področju dosegalo in še dosega zavidljive rezultate. Ob 100-letnici društva je bil zgrajen nov gasilski dom, v katerem ima svoje prostore tudi Mengeška godba.