Velika nadstropna gostilna s kmetijo je stala na današnji Škofjeloški cesti št. 2., nad Gaštejskim klancem v Stražišču. Včasih je bila to pomembna furmanska postojanka ob cesti med Škofjo Loko in Kranjem, kjer so se vozniki lahko okrepčali in prespali, veliki hlevi pa so bili za konje, ki jih je po potrebi na novo podkoval vaški kovač. V gostilno so radi zahajali tudi lovci in kranjska gospoda, kadar je šla na izlet ali na veselico.
Gostilna je obratovala še vse do 80. let 20. stoletja.
Zanimivosti:
– Leta 1938 je bila v reviji Dom in svet objavljena pesem iz življenja tedanjih furmanov:
Na Gaštej pr’furam,
dam konje izpreč,
pa si rečem prinesti,
karkol’ mi je všeč.
(vir: Stražiše pa Strašan: zbornik ob 1000. obletnici prve pisne omembe naselja Stražišče pri Kranju, Kranj, 2002, str. 340)
– Gaštejski klanec, zgrajen med letoma 1936 in 1938, je dobil ime po gostilni Gaštej, ta pa iz nemškega izraza za porast, vzpon – Gesteig.
Spomini:
– Stavbni kompleks
Območje gostilne so sestavljale štiri hiše: gostilna z vinsko kletjo, gospodarsko poslopje, hiša za zaposlene in služinčad ter kovačija z ledenico. V pritličju je bila gostilna, v nadstropju pa so do nacionalizacije leta 1948 stanovali lastniki. V daljšem delu stavbe je bila v pritličju vinska klet in nekaj lokalov. V nekaterih prostorih so bile delavnice, v podstrešnih sobah pa so stanovale samske tekstilne delavke, zaposlene v predvojni tovarni Tekstilindus. Zaradi množice žensk je ta hodnik dobil zafrkljivo ime »češpljev drevored«. Zadaj za glavno hišo je bilo gospodarsko poslopje s konjskimi hlevi in nekaj stanovanji. Po vojni so bile v hlevih razne delavnice: mizarska, avtoličarska in še katera. Med tema dvema hišama je bilo dvorišče z vodnjakom. V hiši za zaposlene in služinčad so pred vojno živele kuharice, natakarice, konjski hlapci in drugi zaposleni v gostilni. V četrti stavbi sta bili kovačija in ledenica. V kasneje nadzidano hišo se je umestila sokolska dvorana, kjer so uprizarjali različne igre in organizirali družabne dogodke.
– O rodbini Šmid
Prvi znani lastnik gostilne je bil Luka Šmid iz Komende. Bil je tudi lastnik pivovarne v Škofji Loki in razsežnih gozdov v Besnici. Imel je tri sinove: Luko, Franca in Pavla. Gostilno Gaštej je podedoval sin Pavel.
– Nacionalizacija
Po vojni so gostilno Gaštej nacionalizirali in vključili v krajevno gostinsko podjetje – v skladu s tedanjo politiko združevanja obrtnih delavnic, gostiln in trgovin. Med letoma 1960 in 1970 je prešla pod upravo hotela Jelen. Gostilno so zaprli v 80. letih 20. stoletja.
(iz spominov Mije Mravlje)
– Pred drugo svetovno vojno in med njo sta Gaštej vodila Jože Karničar z ženo Marijo, ki je slovela kot odlična kuharica. Družina s tremi otroci je stanovala v hiši čez cesto. Po težkih preizkušnjah med okupacijo sta po vojni gostilno prepustila nazaj Šmidovim in se leta 1953 odselila v Kranj, v nekdanjo Majdičevo hišo.
(iz spominov Maričke Karničar, poročene Rakovec)
