Peter Lipar je bil dolga desetletja osrednja osebnost glasbenega življenja v Kranju, kjer je preživel vse svoje poklicno življenje. S svojim delom kot skladatelj, dirigent, zborovodja, glasbeni pedagog, ravnatelj in organizator je pustil neizbrisljivo glasbeno sled v domačem okolju in v vsem slovenskem prostoru. S predanostjo glasbi je bil vzor številnim mlajšim generacijam glasbenikov in pevcev.
Skladateljski opus Petra Liparja je začel nastajati že med njegovim študijem. Njegova instrumentalna dela, za katera je značilna moderna in atonalna kompozicija, so bila komponirana za komorne zasedbe in soliste ter segajo v zgodnejše obdobje njegovega ustvarjanja. Kot učenec Osterčeve šole je bil eden od nadaljevalcev njegove moderne glasbene misli in del skupine predstavnikov slovenske glasbene avantgarde.
Kasneje se je posvetil zlasti komponiranju in delu z zbori, tudi pod vplivom sodelovanja s Francetom Maroltom. Zato je daleč najobsežnejša Liparjeva zapuščina vokalnih skladb. Za različne zborovske zasedbe je uglasbil besedila številnih slovenskih pesnikov. Večinoma je vztrajal pri skladanju v maniri tradicije z razumljivo melodiko in občutenostjo, vendar je tudi na tem področju iskal moderne glasbene oblike.
Kot zborovodja je od leta 1932 vodil pevski zbor v Mengšu. Po vojni je kot dirigent in umetniški vodja več pevskih zborov v Kranju ter kot pedagog in mentor opravil izjemno delo za zborovsko petje. H kakovosti in k množičnosti na tem področju je Lipar veliko prispeval s svojim širokim glasbenim znanjem, z raznolikim repertoarjem, s skrbjo za vrhunsko izvedbo, z natančnim in s predanim delom s pevci, predvsem pa s človeškimi kvalitetami, ki so bile njegovim glasbenim sopotnikom v spodbudo.
Leta 1945 je pri Sindikalno-kulturno-umetniškem društvu v Kranju začel delovati moški pevski zbor, od leta 1949 tudi ženski zbor in z združitvijo obeh se je oblikoval Mešani pevski zbor France Prešeren Kranj. Lipar je bil njegov vodja in dirigent od začetka pa vse do leta 1975, ko je njegovo delo prekinila bolezen. Zbor, za katerega je napisal tudi veliko skladb, je spadal v sam vrh domače zborovske ustvarjalnosti, imel je uspehe na številnih tekmovanjih in festivalih, užival je velik ugled v jugoslovanskem prostoru in na turnejah v tujini. Lipar je vodil tudi Učiteljski pevski zbor Stane Žagar in moški Oktet Sava.
Peter Lipar je ves čas tudi aktivno sodeloval v umetniških in kulturnih organizacijah ter strokovnih združenjih glasbenikov in glasbenih pedagogov doma in v tujini. V Kranju je bil ustanovitelj in vodja Koncertne poslovalnice, ki je organizirala številne koncerte in glasbene prireditve. Prizadeval si je, da bi mesto Kranj dobilo primerno koncertno dvorano, namenjeno raznoliki ljubiteljski in profesionalni glasbeni dejavnosti. Za svoje predano poklicno, strokovno in organizacijsko delo v glasbi je prejel številne nagrade doma in v tujini.
Mag. Monika Rogelj: Glasbenik Peter Lipar (1912–1980) in njegove sledi v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstava in zloženka).
Kasneje se je posvetil zlasti komponiranju in delu z zbori, tudi pod vplivom sodelovanja s Francetom Maroltom. Zato je daleč najobsežnejša Liparjeva zapuščina vokalnih skladb. Za različne zborovske zasedbe je uglasbil besedila številnih slovenskih pesnikov. Večinoma je vztrajal pri skladanju v maniri tradicije z razumljivo melodiko in občutenostjo, vendar je tudi na tem področju iskal moderne glasbene oblike.
Kot zborovodja je od leta 1932 vodil pevski zbor v Mengšu. Po vojni je kot dirigent in umetniški vodja več pevskih zborov v Kranju ter kot pedagog in mentor opravil izjemno delo za zborovsko petje. H kakovosti in k množičnosti na tem področju je Lipar veliko prispeval s svojim širokim glasbenim znanjem, z raznolikim repertoarjem, s skrbjo za vrhunsko izvedbo, z natančnim in s predanim delom s pevci, predvsem pa s človeškimi kvalitetami, ki so bile njegovim glasbenim sopotnikom v spodbudo.
Leta 1945 je pri Sindikalno-kulturno-umetniškem društvu v Kranju začel delovati moški pevski zbor, od leta 1949 tudi ženski zbor in z združitvijo obeh se je oblikoval Mešani pevski zbor France Prešeren Kranj. Lipar je bil njegov vodja in dirigent od začetka pa vse do leta 1975, ko je njegovo delo prekinila bolezen. Zbor, za katerega je napisal tudi veliko skladb, je spadal v sam vrh domače zborovske ustvarjalnosti, imel je uspehe na številnih tekmovanjih in festivalih, užival je velik ugled v jugoslovanskem prostoru in na turnejah v tujini. Lipar je vodil tudi Učiteljski pevski zbor Stane Žagar in moški Oktet Sava.
Peter Lipar je ves čas tudi aktivno sodeloval v umetniških in kulturnih organizacijah ter strokovnih združenjih glasbenikov in glasbenih pedagogov doma in v tujini. V Kranju je bil ustanovitelj in vodja Koncertne poslovalnice, ki je organizirala številne koncerte in glasbene prireditve. Prizadeval si je, da bi mesto Kranj dobilo primerno koncertno dvorano, namenjeno raznoliki ljubiteljski in profesionalni glasbeni dejavnosti. Za svoje predano poklicno, strokovno in organizacijsko delo v glasbi je prejel številne nagrade doma in v tujini.
Mag. Monika Rogelj: Glasbenik Peter Lipar (1912–1980) in njegove sledi v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstava in zloženka).
