Pretežna večina srednjeveških tlakovcev je neloščenih, pa tudi pozneje so loščeni tlakovci bolj izjema kot pravilo. Poleg običajnih reliefnih tlakovcev so se začeli na gradovih in cerkvah že v 14. stoletju pojavljati gladki glazirani tlakovci, brez reliefnega odtisa na površini.
Najprej so se pojavili v Italiji, pozneje pa na številnih gradovih in cerkvah v Franciji, zlasti v Provansi. Njihov motivni svet je pester. Prevladuje geometrična in rastlinska ornamentika, naletimo pa tudi na heraldične motive; posebej pogoste so upodobitve raznih živali, posebej ptičev. Vzorci, ki jih najdemo na teh tlakovcih, so bolj kot ne bežno naneseni, njihove konture so neostre. Očitno je, da lončarski delavnici ali njihovemu izdelovalcu likovna dorečenost izdelkov ni bila pretirano pomembna. Bolj jim je šlo za splošni vtis barvitosti in pestrosti, ki so jo zagotavljali tonski prelivi med toplimi barvami nanesenih vzorcev. Takšni tlakovci so bili najdeni pri nas na Svetini.
