Gostilna na Žagarjevi cesti 32, ob križišču z Žanovo ulico, nasproti današnje stavbe Lon.
Veliki kostanji gostilniškega vrta se bohotijo še danes. Lastniki gostilne so imeli tudi kmetijo in trgovino, ob gostilni pa je bilo na voljo veliko prostora za vozove. Na vrtu je bilo balinišče, za zabavo je sem in tja zaigrala gasilska godba – obvezno za 1. maj in ob gasilskih veselicah. Ponudba je bila podobna kot v vseh drugih gostilnah pred drugo svetovno vojno: golaž, vampi, pečenka pa hladni narezki in vino iz Haloz. Otroci so lahko dobili šabeso ali malinovec. Ob sobotah in nedeljah so postregli tudi z divjačino. Krčmo so radi obiskovali Kranjčani in gospoda z Brda, kmetje iz okolice pa so si tu privoščili kvečjemu pol klobase in kozarec vina ali frakelj žganja.
Greiser, po domače Grajzar, je bil obenem trgovec z vinom. Imel je veliko skladišče in njegova vina, ki jih je nabavljal pri različnih vinarjih, so furmani razvažali vse do Dunaja.
Graiserjevi so imeli v Ljubljani hotel na Dunajski cesti in gostilno v Vegovi ulici. Hotel sta odprla Ivan in Marija v času po izgradnji železnice (prvi vlak je pripeljal 18. 4. 1849), ki je spodbudila gostinsko dejavnost. (vir: Dnevnik, 31.5.2018)
