Ambrož (Matija) Gubec (Hižakovec, ok. 1548–15. 2. 1573, Zagreb), voditelj hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1572–1573
Okoli leta 1560 je bil podložnik Ferenca Tahija v Hižakovcu na gospostvu Stubica. Kmetje so ga izbrali za enega od voditeljev upora zaradi osebnih kvalitet (pameti in hrabrosti). Kmalu je postal najvplivnejši vodja kmečkega upora.
Upor se je začel aprila 1572 na treh gospostvih hrvaško-štajerskega graščaka Ferenca Tahija (Štatenberg, Susjedgrad in Dolnja Stubica). Avgusta 1572 so uporniki prešli od krajevnega upora k pripravam na splošni upor. Oktobra 1872 so sestavili puntarsko vlado, na čelu katere so bili trije kmetje iz Stubice: Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mogaić. Vojaško poveljstvo kmečke vojske je prevzel Elija Gregorič. Upor je zajel zlasti Hrvaško Zagorje in ozemlje južno od Save do Jastrebarskega in Draganićev, jugovzhodno spodnjo Štajersko in del Dolenjske. Načrt upornih kmetov je bil odpraviti oblast zemljiške gospode in ustanoviti cesarsko namestništvo v Zagrebu, pod katerim naj bi kmetje sami pobirali davke in skrbeli za obrambo proti Turkom, pokorni pa bi bili samo kralju in nadvojvodi.
Oboroženi upor se je začel 29. januarja 1573, že čez 12 dni pa so uporniki doživeli dokončen poraz. Plemstvu je uspelo zbrati močno vojsko, na svojo stran so pridobili tudi Uskoke. Po porazu kmečke vojske v slovenskih deželah pod vodstvom Elije Gregoriča ter v pokrajinah južno od Save pod vodstvom Ivana Pasanca, je bila 9. februarja 1573, v odločilni bitki pri Stubičkih Toplicah, poražena tudi kmečka vojska pod Gubčevim poveljstvom. Po porazu je bil Gubec ujet in odpeljan v Zagreb, kjer so ga, po obsodbi hrvaškega bana in škofa Jurija Draškovića, 15. februarja 1573 kruto mučili in javno usmrtili. Decembra 1574 je bil v Zagrebu usmrčen tudi Elija Gregorič.
V spomin na Matijo Gubca je poimenovanih kar nekaj hrvaških in slovenskih ulic. Na Trgu Matije Gubca v Krškem stoji njegov kip, po njem je poimenovan tudi osrednji nogometni stadion v mestu. V Gornji Stubici na Hrvaškem je postavljen spomenik Matiji Gubcu in hrvaško-slovenskemu kmečkemu uporu. Anton Aškerc je v spomin nanj spisal pesem Kronanje v Zagrebu, Risto Savin pa opero Matija Gubec. Leta 1975 je bila v Zagrebu v spomin na kmečki upor 1573 izvedena prva hrvaška rock-opera Gubec-beg.
