Friderik Mathes je bivšo pivovarno v Gosposki ulici leta 1873 preuredil v hotel, ki je privabljal goste z zvenečim imenom »Erzherzog Johann«. Pod prednjim delom poslopja sta se nahajali veliki vinski kleti ter klet za pivo in žganje. V pritličju je bila velika kuhinja z gostinskimi prostori, v prvem in drugem nadstropju 12 sob, dovoz k objektu pa je bil mogoč z zadnje strani. Dvorišče je poleti služilo kot vrtni salon. Hotel si je ustvaril sloves z dobro hrano in pivom.
S propadom monarhije se je veliko celjskih Nemcev odselilo in številni objekti v mestu in okolici so menjali lastnike. Hotel je leta 1919 najprej kupil Milan Haberle, kasneje pa Drago Bernardi. V novih okoliščinah se je hotel najprej preimenoval v Balkan, Bernardi pa ga je kot navdušen lovec in tudi zaradi dekliškega priimka svoje žene preimenoval v »Hubertus« – zaščitnika lovcev. Hotel je imel po seznamu iz dvajsetih let 21 sob s 30 posteljami in poleg kompletne gostinske ponudbe tudi tudi lastno prekajevalnico mesa. Objekt je svojo hotelsko funkcijo opravljal do smrti lastnice – vdove Alojzije Bernardi, leta 1938 pa ga je kupil veletrgovec Alojzij Mastnak in ga spremenil v trgovino.
—-
Vir: Tatjana Kač, Vladimir Šlibar, Stare celjske gostilne, Osrednja knjižnica Celje, Celje 2002.
