Roman o Prešernu je Ilka Vašte sama dramatizirala. Pod naslovom Visoka pesem ga je prvič uprizorilo Šentjakobsko gledališče v Ljubljani 8. februarja 1940. Uprizoritev, ki je bila tik pred drugo svetovno vojno, je zaradi izrazito domovinske tematike v burnem in napetem ozračju doživela velik uspeh pri občinstvu, ki ga je večinoma sestavljala študentska in delavska mladina. Po besedah avtorice je bila igra ob polni dvorani do konca marca 1941 uprizorjena kar štiriindvajsetkrat. Po vojni je bila drama leta 1946 prav tako na odru Šentjakobskega gledališča še enkrat igrana. Visoka pesem je izšla tudi v Knjižnici ljudskih iger leta 1953.
Leta 1952 je Srečko Staut dramatiziral roman Vražje dekle, ki je bil naslednje leto uprizorjen v Krškem. V Krškem je bila uprizorjena tudi glasbena drama Vražje dekle v izvedbi simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško ter drugih posavskih pevskih zborov in solistov. Libreto je po predlogi romana napisal Silvester Mavsar, glasbo pa Milko Lazar.
V zapuščini Ilke Vašte je ohranjenih tudi več variant dramatizacije Mejašev z naslovom Vedrana, drama v petih dejanjih in celo poskus opernega libreta.
