Življenje Ilke Vašte je bilo s pisateljevanjem zaznamovano več kot pol stoletja. Pisati je začela z dvajsetimi leti, prvi podlistek in črtice je objavila v Trstu, kjer je izšlo tudi njeno prvo samostojno delo. Z desetimi obsežnimi besedili se je uvrstila med najznačilnejše pisce zgodovinskih povesti in biografskih romanov na Slovenskem.
Vseskozi je bila močno povezana z rodnim Novim mestom. Čeprav se je zaradi očetove službe odselila že v zgodnjem otroštvu, se je v rodni kraj vedno rada vračala, najprej na počitnice k babici, kasneje na obisk k staršema. Kot pisateljica je Novemu mestu posvetila kar tri romane. Marsikaj pa o mestu iz časa njenega otroštva zvemo tudi iz njene avtobiografije, kjer je med drugim razkrila korenine svojega porekla, in z njo zaključila svoj pisateljski opus. Leta 1955 ji je novomeška občina za njeno literarno delo predvsem pa za roman Upor podelila Trdinovo nagrado.
Svojo literarno zapuščino je Ilka Vašte zaupala v hrambo novomeški Študijski knjižnici. V tesnih stikih je bila z njenim ravnateljem Bogom Komeljem, ki jo je spodbudil k pisanju biografskega romana o Janezu Trdini. Zapuščina se danes v knjižnici hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja. Poleg knjižnih izdaj se tu nahajajo številni rokopisi del, njena pisma in korespondenca, ilustracije in fototeka ter tudi nekaj njenih osebnih predmetov in pohištva. Del raznolikega gradiva iz zapuščine je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto predstavila na koledarju za leto 2021, ki ga je izdala ob 130. obletnici pisateljičinega rojstva.
