Kmetje so nova bremena zavračali in se sklicevali na staro pravdo. Pri tem so upali na cesarjevo podporo in se v svojem brezizhodnem položaju odločili za upor. Posamezna krajevna gibanja na Kranjskem so namreč že nekaj let pred izbruhom splošnega upora nakazovala, da se potrpljenje zatiranih kmetov bliža koncu. Najmočneje je tlelo na Kočevskem, Polhograjskem, med Ljubljano in Vrhniko, v okolici Radovljice in na Tolminskem, kjer pa do odkritega upora ni prišlo.
Per saperne di più