Jana Najdič pravi, da je Moravčanka, čeprav je doma iz Železnikov, kjer so klekljali čipke. A je klekljanje ni veselilo, čeprav se je kot otrok motala med nitmi, ko je doma razvila kakšen klekelj.
Priznava, da jo odpadajoče listje vsako jesen znova očara. Rdeče in rumeno, vseh mogočih in nemogočih odtenkov. Skrbno jih nabere, položi med liste in obteži, da se lepo posušijo. Nato izrezuje novoletne motive, rdeče cvetove in motive živali, tako nastajajo izvirne slikarije. Kartone nareže na velikost pisemske ovojnice in nanje prilepi sličico. Zraven nariše še nekaj zvezdic z zlatim črnilom in napiše dobro misel za svojo prijateljico. Ali pa lepega metulja iz dveh javorovih listov in malo paličico na sredini. Na njenih voščilnicah se znajdejo različni materiali od valovite lepenke, mase das, ki danes pogosto nadomešča glino, ročno izdelanega papirja, rafije, čipke do suhega cvetja.