Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost.
V knjižici Kako so se na Jesenicah včasih izobraževali, ki obsega 87 strani, je objavljenih 23 člankov, opremljenih s 44 fotografijami, ki jih je prispevalo 21 avtorjev: Nataša Kokošinek: Kratek oris zgodovine šolstva na Jesenicah, Franci Richter: Začetki glasbene dejavnosti na Jesenicah, Adela Burnik: Drobci iz minulih časov, Florijan Višnar: Moja pot v šolo – lepi spomini, Ivanka Knafelj Štrukelj (zapisal Stane Arh): Hodila sem v nemško šolo, Pavla Bernard: Moje šolanje, Mili Ilenič: Moja prva šola in prigode, Albina Seršen: Paberki iz let mojega šolanja na Jesenicah, Marija Žvan: Bilo je …, Mili Ilenič: Spomnim se, Štefanija Muhar: Ko se sanje uresničijo …, Nastja Katarina Prešern: Spomini na šolo na Koroški Beli, Majda Malenšek: Ko obujam spomine na poklicno pot učiteljice in še kaj, Marija Skumavc: Moji spomini na prigode v šoli, Inge Odar: Uvedba tako imenovane moderne matematike, Ivan Borštnik: Kako so se in smo se na Jesenicah izobraževali za železarske poklice, Severin Golmajer: Po poti šolanja in poučevanja, Franci Arh: Izobraževanje ob delu, Mihael Cenc: Šampon ali revolucionarni preskok DU v evolucijsko LU, Breda Jezeršek, Helena Škrjanc: Šola za zdravstvene delavce, Ema Trojar: Naš ata je živel za glasbo, Franci Richter: Moja glasbena zgodba.
