Kosovelova knjižnica Sežana (1963-1969).
Občinski ljudski odbor Sežana je 13. februarja 1963 potrdil pravila Kosovelove knjižnice v Sežani in izdal odločbo o ustanovitvi samostojne knjižnice z imenom Kosovelova knjižnica v Sežani, ki je prevzela obveznosti matične knjižnice, vse knjižnično gradivo in ostalo premoženje ljudske knjižnice in čitalnice Sežana. (Arhiv KKS, 13. feb. 1963)
V dopisu s konca 1963 je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani potrdila vpis Kosovelove knjižnice v Sežani v osrednji register knjižnic pod št. 35. (Arhiv KKS, 10. dec. 1963)
Vršilec dolžnosti upravnika Kosovelove knjižnice Sežana je 13. februarja 1963 postal Jože Peterca, javni tožilec okrajnega sodišča v Sežani, zaradi premestitve na novo delovno mesto je bil 1. junija 1963 razrešen dolžnosti. Jože Peterca je bil dolga leta predsednik upravnega odbora knjižnice in v tem času dejansko opravljal dela upravnika in skrbel za knjižnico.
Viktor Nemec, profesor osnovne šole v Sežani, je bil vršilec dolžnosti upravnika knjižnice od 1. oktobra 1963 do 1. avgusta 1964, ko je zaradi novega službenega mesta prosil, da ga razrešijo. (KKS, 23. sep. 1963; 28. jul. 1964)
S koncem l. 1964 je začasno prevzel funkcijo vršilca dolžnosti upravnika knjižnice profesor Stane Čehovin, načelnik družbenih služb pri Skupščini Občine Sežana. (Arhiv KKS, 27. okt. 1964)
V zapisniku tretje redne seje sveta Kosovelove knjižnice Sežana l. 1963 so zapisani podatki o stanju vaških knjižnic v Komnu, Štanjelu, Dutovljah in Divači.
Knjižnico v Komnu je urejala in vodila knjižničarka Jablenšček, odprta je bila vsak dan od 16. do 23. ure, razen ob torkih. Knjižni fond je štel 550 knjig (250 mladinskih, 100 leposlovnih, 150 strokovnih in 100 izločenih). Prostori, v katerih je delovala knjižnica, niso bili primerni, ker so se uporabljali tudi kot garderoba. Knjižnica ni imela inventarne knjige in je evidenca izposoje bila pomanjkljiva.
Knjižnica v Štanjelu ni imela namenskega prostora, kot tudi ne osebja, ki bi skrbelo za izposojo. Knjige so se hranile v dveh omarah v šolskem poslopju. Knjižni fond je štel 495 knjig, ki so bile večinoma strokovnega značaja.
Knjižnica v Dutovljah je razpolagala s primernim prostorom, ki je bil lepo urejen. Nekdanja knjižničarka Vida Tavčar je povedala, da je knjižnica prej poslovala štirikrat tedensko od 19. do 21. ure, vendar je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nemogoče plačati koga, da bi opravljal knjižničarsko delo. Knjižni fond je štel 934 knjig (500 leposlovnih, 150 mladinskih, 234 strokovno-političnih, 50 izločenih).
Knjižnica v Divači l. 1963 ni več delovala. Knjige divaške knjižnice so bile shranjene v zadružnem domu. Njihovo število ni znano. (Arhiv KKS, 17. sep. 1963)
Na četrti redni seji sveta Kosovelove knjižnice Sežana je bil podan predlog, da se pisarne knjižnice na Bazoviški 11 preuredijo v pionirski oddelek. (Arhiv KKS, 19. dec. 1963)
Letno statistično poročilo za l. 1963 nam omogoča vpogled v zalogo knjižnice (14.042 knjig, 21 revij), število bralcev (2.294), obisk (10.811), število zaposlenih (4: knjižničarska manipulantka, administratorka, ki tudi dela kot knjižničarka, in vršilec dolžnosti upravnika). (Arhiv KKS, 12. mar. 1964)
V zapisniku izredne seje lahko preberemo, da se je razpravljalo o “namestitvi upravnice knjižnice, ki je pred časom zaključila ustrezno šolo kot štipendistka obč. Skupščine.” (Arhiv KKS, Zapisnik izredne seje sveta KKS, 30. avg. 1965) S 15. novembrom 1965 je bila Lučka Nedoh (por. Čehovin) imenovana za vršilko dolžnosti upravnice Kosovelove knjižnice Sežana. (Arhiv KKS, 5. nov. 1965)
Z začetkom l. 1966 je bilo na seji sveta Kosovelove knjižnice Sežana odločeno, da se zviša izposojevalnina na 4 % vrednosti knjige. Nova izposojevalnina naj bi bila nižja za strokovne knjige in višja za leposlovno-zabavna dela. (Arhiv KKS, 22. mar. 1966)
Profesor Josip Rijavec, tedaj višji bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je pomagal urediti strokovni katalog (»sistemski katalog, katalog, v katerem so knjige urejene po strokah ali po literarnih zvrsteh«) Kosovelove knjižnice Sežana. (Arhiv KKS, 11. jul. in 26. jul. 1966)
Knjižnica je l. 1966 pridobila še en prostor na Bazoviški 11, v katerem je prej deloval Rdeči križ in v katerem je urejena čitalnica. (Arhiv KKS, 19. sep. 1966)
Na tretji seji sveta knjižnice 1. decembra 1966 je Lučka Čehovin, dotedanja vršilka dolžnosti upravnice, imenovana za upravnico Kosovelove knjižnice Sežana. »Imenovana je absolventka Pedagoške akademije, ima strokovne in organizacijske sposobnosti za pravilno in strokovno vodenje Kosovelove knjižnice Sežana.« (Arhiv KKS, 1. dec. 1966)
Republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo v Ljubljani je 1. oktobra 1966 za potrebe analiz Lučka Čehovin poslala dopis, v katerem je zapisala: »Stanje knjižničarstva na območju sežanske občine se je ob pregledu podružničnih knjižnic pokazalo skrajno porazno. Razen šolskih knjižnic, nobena ne posluje. Bivše knjižnice, ki jih ustanavljajo razna prosvetna društva in organizacije, so mrtve. Knjižni fondi so postarani in neurejeni. Te knjižnice bi se dale oživeti le, če bi dopolnili knjižni fond in če bi matična knjižnica v Sežani imela še eno uslužbenko. Za vse to pa so potrebna sredstva, ki jih žal nimamo.« (Arhiv KKS, 1. okt. 1966)
Iz poslovnega poročila Kosovelove knjižnice za leto 1966 je razvidno, da se je knjižnica povezala s Slovansko knjižnico v Ljubljani in Študijsko knjižnico v Kopru, da bi lahko zagotavljala prepotrebno strokovno gradivo za svoje obiskovalce. »Vsakodnevno se posvečamo, kolikor le moremo, posameznemu obiskovalcu, da mu z nasveti pomagamo izbrati primerno knjigo.« (Arhiv KKS, 23. jan. 1967)
Knjižnica je l. 1967 pridobila nove police, ki jih je po načrtih arh. Marina Kontelja izdelal mizar Benjamin Novič. (Arhiv KKS, 28. jun. 1967)
Ob koncu leta 1967 je upravnica na Upravni odbor TVD Partizan odposlala prošnja, da se knjižnici odstopi prostor v prvem nadstropju, v katerem je do tedaj deloval mladinski klub in v katerem bi se v prihodnje uredil prostor za mladino. (Arhiv KKS, 6. nov. 1967) Že naslednjega leta v statističnem poročilu o znanstvenih, strokovnih in ljudskih knjižnicah v letu 1968 se navaja, da ima knjižnica čitalnico (8 sedežev), urejen mladinski oddelek (3000 izvodov knjig in brošur) in potujočo knjižnico (kovčke, v katerih se na oddaljene lokacije pošilja 300 izvodov knjig in brošur). (Arhiv KKS, 1968)
Oddaljeni kraji zlasti pozimi so se oskrbovali s potujočimi knjižnimi kovčki. Izmenjevali so se štirikrat na leto in so se pošiljali ter vračali v Sežano z avtobusom. V letu 1966 je bil kovček dvakrat odposlan v Komen, v njem je bilo vsakokrat 120 knjig. V letu 1966 je bil kovček enkrat poslan tudi v Javorje.
