Kot drevo brez korenin

Izpostaviti velja Tineta Orla, ki je v rubriki Pogled po svetu vrsto let komentiral zuna­njepolitične razmere, hkrati pa je pi­sal tudi članke o kulturi (gledališke kritike) in turizmu, predvsem planinstvu. ­Josip Kotnik je napisal vr­sto člankov, ki so obravnavali gos­podarsko in šolsko problematiko. S podobno tematiko sta se ukvarjala tu­di Zoran Vudler, med drugim tudi avtor vrste potopisnih člankov, in Franjo Štros. S pedagoškimi in vzgojnimi vsebinami sta se ukvarja­la še Ivan Švarc in Albin Podjavor­šek, izključno s prosveto pa Gustav Grobelnik.
Družbeno življenje v Ce­lju in okolici je v tem času spremlja­la edina takrat pišoča ženska pri Sa­vinjskem vestniku Vera Stermecki, Franca Kleča pa je zanimala pred­vsem problematika delavskega vpra­šanja v celjskem okraju. Z grehi in prekrški obremenjeni ljudje iz tistih časov se gotovo spominjajo Milana Četine, ki je kot sodni poročevalec pisal o njihovih poteh in stranpoteh. O celjskem športnem življenju je ob­širno poročal Karel Jug, ki je tudi urejal izjemno bogato športno stran. Kulturo na Celjskem je pokrival Lojze Filipič, še posebej ga je zani­malo gledališče, Anton Stupica pa je obravnaval glasbene dogodke in dogodke iz umetnostne zgodovine.
Pisatelja Frana Roša lahko pogosto srečujemo v črticah in pesmih z re­sno ali epigramsko vsebino. Stane Terčak je list zalagal s članki, črti­cami in razpravami o NOB, Izidor Horvat pa je v objavo poslal vrsto literarnih prispevkov in hkrati spremljal tudi problematiko družabnega življe­nja v Celju. Omeniti velja še Rista Gajška, ki je objavil vrsto člankov s področja gos­podarskega napredka.
Med občasnimi do­pisniki pa so pošiljali aktualne član­ke zlasti (po abecedi): Izidor Hor­vat, Vanja Ivica Hribar, Janko Le­sničar, Vladimir Levstik, Mojca Möderndorfer, Franka Negri, Vla­do Novak, Ivan Podpečan, Pavla Rovan, Pavel Strmšek, Milada Šmid, Vinko Šumrada, Josip To­minšek, Bojan Volk itd.