Avtorica zgodbe je Helena Ogorelec.
Starejša soseda Angela (85 let) mi je nekega dne, ko sem jo spremljala na sprehodu, začela pripovedovati o svoji mladosti.
Doma je bila z Gorenjske, blizu Cerkelj. Zelo priljubljeno kmečko opravilo ji je bilo ličkanje. Na vprašanje zakaj ravno to, je kar zažarela in začela opisovati ta dogodek:
»Ličkanje je bilo opravilo, ki ni zahtevalo veliko truda, mladi pa smo se zraven prijetno zabavali. Kdo naj pride k nam na večer ličkanja, so starši prepustili meni. Poznala sem namreč veliko deklet in fantov iz naše vasi. Že ko smo kosili koruzo na njivi, sem jih videla na njihovih njivah pri raznih opravilih.
Poklicala sem Roziko in ji rekla, naj obvesti še druge, da se čez dva dni dobimo pri nas zvečer po sedmi uri na ličkanju. In res, prišlo je okrog dvajset mladih ljudi, seveda več deklet kot fantov. Posedli smo se okrog kupa neoluščene koruze sredi poda. Porazdelili smo si delo: koruzo s kupa je nekdo najprej »oličkal« – odstranil odvečne liste in jo očistil »lask«, nato pa jo podal naslednjemu. Ta je z močnimi listi dveh storžev z vozli povezal dve koruzi skupaj. Takšne koruze so pristale na enem kupu in so jih kasneje obesili na palice, da so se sušile pod kakšnim napuščem. Ostale, slabše ali če se vozel ni posrečil, so pristale na drugem kupu in so jih dali v »koruznik«(z deskami obit prostor) za sušenje in kasneje za »rofkanje« (drgnjenje koruznega storža ob storž, tako, da so odpadla koruzna zrna). Že med delom smo začeli prepevati različne pesmi, od ljudskih do cerkvenih. Seveda je na koncu sledila mala pojedina kot zahvala gospodarja za opravljeno delo. Pri nas smo največkrat ponudili suho svinjsko meso, sveži domači kruh in domači jabolčni mošt. Vina takrat ni bilo…
Ampak za nas mlade sploh ni bila pomembna hrana, pač pa trenutek, ko bo prišel fant, ki je znal igrati na harmoniko. Po navadi se je prikazal proti koncu pojedine. Vstopil je ves nasmejan in ko je raztegnil svoj meh, smo bili že v parih na praznem prostoru na podu. Že med delom smo se namreč naskrivaj dogovarjali, s kom bo kdo plesal. Nekateri so plesali skupaj ves večer, spet drugi so si soplesalke menjavali. Tudi midva z mojim Janezom sva na enem od takih dogodkov plesala ves večer skupaj. To se je večkrat ponovilo na več takih dogodkih, vse dokler nisva priplesala v najin srečen zakon …«
Gospe Angeli se je zarosilo oko, saj je že več let, odkar ji je bolezen iztrgala moža iz njene družine. Tako ji je opravilo ličkanja ostalo v lepem spominu in bi ga brez oklevanja priredila na njihovem podu, samo da bi ji bilo dano, da se spet sreča s svojim Janezom.
