Lovska koča kralja Aleksandra I. Karadžordževića v Kamniški Bistrici je bila zgrajena in opremljena v letih od 1932 do 1934. Namenjena je bila oddihu kraljeve družine.
Koča stoji na desnem bregu Kamniške Bistrice. Zasnovana je kot lesen paviljon na kamnitem podstavku, s čimer se dobro vključuje v naravno okolje gozdov in skalovja.
Notranja zasnova objekta je dokaj enostavna. V obeh etažah se vzdolž južne fasade razprostira hodnik, s katerega je vhod v prostore. V pritličju so nanizani servisni prostori (soba zraven kuhinje, kuhinja, jedilnica, soba za goste). V nadstropju je soba otrok, kopalnica, vzgojiteljičina soba, kraljičina ter kraljeva soba. Notranja oprema je dokaj skromna.
Kralj Aleksander v koči ni preživel veliko časa, saj je bil 9. oktobra leta 1934 ubit v atentatu v Marseillu v Franciji.
Po drugi svetovni vojni je bila koča nacionalizirana, upravljal jo je Zavod za gojitev divjadi Kozorog. Njena funkcija je bila odslej protokolarna, zato so tja zahajali ljudje s političnega vrha, vključno s Titom. V tem obdobju se je nekoliko spremenila notranja podoba.
Leta 1988 je objekt v dolgoročni najem vzelo podjetje Stol iz Kamnika. V tem času so ohranjeno opremo vrnili na prvotna mesta ter izvedli še nekaj dodatnih sprememb po lastnih načrtih. Objekt je bil malo uporabljen, danes je neizkoriščen in potreben prenove.
Litaratura:
Andrej Hrausky: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji: vodnik in zemljevidi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Saša Lavrinc: Dediščina arhitekta Jožeta Plečnika v Kamniku in okolici (II.). Kamniški občan, 20. september 2007.