Podgrad pri Vremah, njegov grad in cerkev
Kjerkoli naletimo na naselje z imenom Podgrad, mora biti v bližini grajska stavba, čeprav samo v razvalinah. Tako je tudi z vasico Podgrad v Vremski dolini. Nastala je ob nekoč pomembnem gradu Švarcenek (Schwarzenegg), ki so ga v ljudski govorici imenovali tudi Črni grad, Vršnik, Zavrhek ali Završnik.
Završnik je eden redkih gradov, ki ga je sicer naš polihistor Valvasor obiskal, vendar ga je pozabil upodobiti. Pa tudi kdo drug ga ni naslikal, tako da o njegovem videzu nimamo prave predstave. Na umetno zravnanem griču nad vasjo Podgrad še lahko vidimo le nekaj ostankov grajskega jedra. Bilo je pravokotne oblike, nanj pa se je naslanjal velik okrogel stolp. Palacij sta obdajali dve obzidji. Zunanje je bilo na severni strani okrepljeno z bastijama okrogle in trikotne oblike. Preostanek grajskih zidov, nekakšen 4 metre visok skalni zob, kaže plastovito zidavo iz lepih klesancev, kar je značilno za gradove, ki so nastajali v romanski dobi. Na robovih grajske terase nad vasjo je ohranjenega tudi še nekaj obodnega zidovja. V vasi ponosno pokažejo tudi eno od kamnitih krogel, ki naj bi jih grajski valili na napadalce. Menda jih je najti tudi po gozdovih na pobočjih grajskega griča. Zdi pa se, da gre le za kroglo, ki so jih izstreljevali iz možnarjev.
Prostorov za gospodarska poslopja pri gradu ni bilo. Zanje so uporabili teme bližnjega hriba, ki se še vedno imenuje Pristava. Tu je stala tudi prvotna vas. Na sedanjo lokacijo so se domačini preselili še po propadu gradu. Nekoč je v Podgradu živelo 200 ljudi, leta 2003 pa le še 7 prebivalcev. Večina hiš služi samo še za vikende. Kljub temu je grajska akropola lepo vzdrževana. Še večje skrbi je deležna srednjeveška vaška cerkvica, prezidana leta 1621, ki je bila nekoč tudi grajska kapela. Posvečena je sv. Janezu Krstniku. Ima še gotski prezbiterij in lepo klesane okenske okvire, ki spominjajo na sv. Brikcija v Naklem. Strop prezbiterija je poslikan. Vendar tukaj čopičev niso vihteli mojstri freskanti, znani iz Vremske doline, pač pa se je z lepšanjem cerkve šele leta 1834 trudil idrijski podobar Anton Irtič. Naivno oblikovani osrednji prizor kaže kralja Heroda s hčerko, ki jima služabnik prinaša glavo cerkvenega zaščitnika. Oltar iz leta 1749 prikazuje Krst ob Jordanu z dvema meniškimi svetnikoma iz reda frančiškanov. V okenski niši stoji preko 500 let stara kamnita figura sv. Janeza Krstnika, ki je nekoč služila za nabiranje darov. Med cerkveno opremo vidimo tudi lesen stol z naslonjali, ki so ga grajski uporabljali ob sodnih razpravah.