Gorenjec Marjan Rožič (1932-2017) je leta 1963 končal Visoko šolo za politične vede v Beogradu, leta 1980 pa je tam opravil doktorat iz politologije. Deloval je kot delavec, vzgojitelj, novinar ter urednik časopisa Obrtnik. Zasedal je vodstvene funkcije v Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Med letoma 1965 in 1972 je bil sekretar Zveznega sveta Zveze sindikatov Slovenije, med 1972 in 1978 pa Socialistične zveze delavskega ljudstva (SZDL) Jugoslavije. Bil je tudi poslanec ter predsednik Skupščine SFRJ, predsednik Skupščine mesta Ljubljane (župan), od leta 1989 pa je predsedoval Turistični zvezi Slovenije.
Doktor Rožič je v slovenski prestolnici županoval med letoma 1978 in 1982. Rožič je bil za ljubljanskega župana oziroma predsednika Skupščine mesta Ljubljane izvoljen 27. 7. 1978. To je bil čas zaostrenih gospodarskih pogojev, vse večje motorizacije v mestnem prometu in onesnaženosti zraka. Meščani so sodelovali pri razvoju mesta na vse načine: s samoprispevki, z gradnjo vrtcev in šol, urejanjem parkov. V tem obdobju so spodbujali odpiranje malih trgovin, v starem delu mesta so gostinci lahko postavljali mize na pločnike. Pri gradnji stanovanj so začeli veljati novi standardi, ki so vključevali komunalno opremljenost prostora.
Zaradi vse obsežnejše motorizacije v mestu so mestne oblasti sprevidele, da je potrebno zgraditi nove obvoznice, kar so tudi izvedli. V časnikih Delo in Dnevnik lahko sledimo novicam o prenovah Celovške, Prešernove in drugih pomembnih cest vse do Dolgega mostu. Arhivske fotografije iz časnikov in tiste, ki so jih posneli posamezniki, prikazujejo dela na severni in jugozahodni obvoznici, rekonstruirano Celovško cesto od Kosmačeve do Litostrojske (Djakovićeve) ulice.
Časniki so poročali o prenovi fasade glavne pošte na Čopovi ulici ter ureditvi predora pod Gradom, da so lahko skozenj začeli koračiti pešci. Prav tako so leta 1980 potekala obnovitvena dela na Šmartinski cesti, gradili so tudi podvoz pod železniško progo na Erjavčevi cesti. Konec oktobra leta 1978 je bila na ljubljanskih Žalah odprta prva upepeljevalnica umrlih.
Novembra leta 1981 so izpeljali referendum o tretjem samoprispevku: pozitivno je glasovalo 59 % volilcev. Decembra 1981 so sprejeli načrt prenove Navja in Vodnikove domačije. Do leta 1982 je bil zgrajen Cankarjev dom.
Zaradi premajhne gospodarske moči mesta pa niso realizirali projekta nove osrednje čistilne naprave za čistejšo vodo.
Ljubljana v Rodni grudi, reviji za Slovence po svetu
Izpostavimo še nekaj dogodkov in dosežkov po letih, kot jih zasledimo v izseljenski reviji Rodna gruda, vse v rubriki Po Sloveniji.
1978: Februarska številka je opozarjala na vse slabšo kakovost pitne vode v Ljubljani in omenjali so možnost kloriranja in celo fluoriranja zaradi vse slabše zobne higiene otrok. Aprila so pisali o zelo slabem zraku v slovenski prestolnici, zato so sprejeli odlok o treh alarmnih stopnjah. Julijska številka prinaša novico, da so ob Letališki cesti v Ljubljani postavili novi obrat Ljubljanske trikotažne tovarne Pletenina s 7.000 kvadratnimi metri uporabne površine. Šlo je za zametek nove tekstilne tovarne.
1979: V aprilski izdaji beremo o novi podobi predora pod Gradom, v majski številki pa so poročali o odprtju hotela Holiday Inn na Miklošičevi ulici. Objavili so zanimivo vest, da je ljubljanski mestni izvršni svet sprejel sklep, da lahko islamska verska skupnost v Ljubljani zgradi džamijo in to v okviru površin namenjenih za verske objekte, ki jih omejujejo Žale, Žalska ulica in Savska cesta.
1980: Decembrska številka je prinesla vesti o ustanovitvi odbora za prenovo parka Tivoli, Rožnika in Šišenskega hriba. Zelena pljuča Ljubljane so bila ob vsakoletnih posegih v vse slabšem stanju, mestne zelenice so vseskozi krčili.
1981: Januarja leta 1981 so poročali o odkritju Jurčičevega spomenika na Jurčičevem trgu v Ljubljani, delo kiparja Stojana Batiča. Junija 1981 so poročali o iztekajočih se gradbenih delih na Viču, kjer so zidali novi dom upokojencev blizu kopališča Kolezija. V julijski številki so objavili novico o začetku prenavljanja parka Tivoli v jeseni.
1982: Februarja 1982 so pisali o ureditvi in odprtju prvega krajevnega spominskega parka »88 dreves za tovariša Tita«, ki je 750 metrov dolg lipov drevored v Dravljah. Tega leta spomladi se je uredništvo Dela z drugimi službami preselilo v novo stavbo na Titovi cesti 35, Dom slovenskega politično-informativnega tiska. To je znana stolpnica s 16 nadstropji na današnji Dunajski cesti 5.
