Matej Slekovec (1846-1903) je bil štajerski duhovnik, ki je kot zgodovinar- samouk zbral obsežno zgodovinsko dokumentacijo in napisal pomembne zgodovinske razprave o slovenski Štajerski.
Že kot kaplan v Središču ob Dravi je Slekovec zbral precej podatkov o kraju in to mu je vzbudilo veselje do zgodovinskega raziskovanja. V naslednjih letih je zbral obsežno zgodovinsko dokumentacijo o slovenski Štajerski, pri čemer se je posluževal cerkvenih matičnih knjig ter občinskih in osebnih arhivov; brskal je po arhivih v Gradcu, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Salzburgu in na Dunaju.
Objavil je številne zgodovinske članke in razprave ter nekaj spisov nabožne in druge vsebine. Za nekatere kraje je sestavil izvrstne kronike, ki so prava zakladnica krajevne zgodovine .
Čeprav je bil Slekovec samouk, so ga zaradi njegovega znanja in natančnosti pri raziskovanju zelo cenili tudi v strokovnih krogih, posebej še slovenski in nemških zgodovinarji, ki jim s svojim gradivom pomagal pri njihovih raziskavah. Zaradi svojega ugleda je bil ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko leta 1903 tudi izvoljen za njegovega prvega predsednika. Čeprav je Slekovec takrat že resno bolehal, so vanj polagali velike upe, tudi zato ker se je v jeseni tega leta upokojil in sklenil oditi v Maribor, kjer naj bi prevzel službo škofijskega arhivarja. To se žal ni zgodilo, saj je že decembra 1903 umrl v Ljubljani.