V neposredni bližine cerkve sv. Jurija stoji mestni stolp, simbol mestne veljave in moči. Postavili so ga meščani kot del mestnih utrdb. Stolp je prvič omenjen v mestnem statutu iz leta 1376, verjetno pa je tukaj stal že prej. Pred tem je na tem kraju stala krstna kapela sv. Janeza Krstnika.
Leta 1556, v času modernizacije protiturških mestnih utrdb, so Ptujčani italijanskemu gradbeniku Antoniju de Rivi, ki je vodil utrdbena dela v mestu, naročili, da stari stolp podre in na njegovem mestu zgradi novega.
Stolp je zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med sabo razdeljena s kamnitimi venci. Kamniti so tudi nosilne lizene in okvirji okenskih odprtin. Prvotno je imel stolp pet nadstropij in je torej bil za eno etažo višji od današnjega, pokrit je bil z dvokapno streho. Po velikem požaru, ki je leta 1705 prizadel večji del mesta, so se Ptujčani iz varnostnih razlogov odločili stolp nekoliko znižati. Takrat so ga pokrili s čebulasto streho.
Ko je v požaru leta 1684 zgorel stolpič na mestni cerkvi, je bila stolpu določena nova namembnost – prešel je v cerkveno rabo. V pritličju stolpa je do leta 1705 stala kapela sv. Janeza Krstnika. Leta 1689 so meščani stolp opremili z uro, ki so jo kupili od zagrebških frančiškanov, leta 1705 pa je stolp dobil še veliki zvon.
Še posebej znamenit je stolp postal leta 1830, ko je ptujski kurat in zgodovinar Simon Povoden (1753-1841) dal v njegovo podnožje vzidati rimske spomenike (nagrobnike in reliefne plošče), ki jih je našel na področju antične Poetovione in jih s tem rešil pred propadom. Zbrane spomenike je vestno opisal in jih dal tudi narisati. »Povodnov muzej«, katerega del je tudi Orfejev spomenik, je tako postal eden najstarejših lapidarijev na prostem.