Naselja predstavljajo tisti del kulturne pokrajine, ki je od človeka najbolj preoblikovan. Prvotno so nastala zaradi bivanjske in proizvodne funkcije, pomemben je tudi socialni vidik. Po tradiciji jih delimo na mestna in podeželska.
Najmanjša oblika podeželskega naselja je samotna kmetija. Sestavlja jo več zgradb (stanovanjska hiša in gospodarska poslopja). Vmesna stopnja med samotno kmetijo in strjenim naseljem je zaselek, ki nima več kot deset domačij. V razloženih naseljih so domačije med seboj oddaljene od nekaj deset do sto metrov. V strjenih naselij pa so stavbe precej strnjene ena ob drugi. Skozi čas so se naselja vedno zelo dinamično spreminjala. Spreminjal se je njihov obseg, oblika in funkcija. Največje spremembe so naselja doživela s t.i. suburbanizacijo, ko so se razlike med podeželjem in mesti začele zmanjševati. Proučevanje naselij kot prostorskega pojava v geografiji ima velik pomen. Geografe je zanimala predvsem oblika in prostorska zgradba naselij. Fotografije so nastale v času, ko naselja še niso doživljaja tako intenzivne funkcijske premembe.
Vir: Rebernik, D. , 2011. Geografija naselij. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakulteta, 301 str.
Senegačnik, J. , 2012. Naša naselja doživljajo preobrazbo. V: Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana, Modrijan, str. 130-133.