“Jeseni tistega leta, na vernih duš dan, smo se napotili po prešce. Prešce so okrogli, koruzni hlebčki, ki jih pečejo kmetje otrokom, da z dobrim delom olajšajo trpljenje dušam v vicah.”
Ivan Cankar, Moje življenje, VIII, str. 37
PODOBE IZ SANJ
Pri Novi založbi je leta 1917 izšla zadnja knjiga, ki jo je Cankar še doživel za časa svojega življenja, Podobe iz sanj. V njej so med drugim tudi pripovedi: Gospod stotnik, Strah, Bebec Martin, Otroci in starci, Obnemelost, Sraka in lastovica, Leda, Edina beseda, Sence, Veselejša pesem, Tisto vprašanje, Kostanj posebne sorte, Ranjenci, Kadet Milavec, To so pa rože!…. Vsebuje 31 pripovedi, katere je že prej objavljal v Domu in svetu med letoma 1915 in 1917. V glavnem gre za meditativno kratko prozo, značilno za pisateljevo zadnje obdobje (trtični značaj), vezano na grozote prve svetovne vojne, ki jih je pisatelj tudi osebno doživel. Leta 1915 so ga vpoklicali k vojakom (Judenburg na avstrijskem Štajerskem) in ga zaradi bolehnosti že po poldrugem mesecu odpustili. Cankarjev rokopis dela Podobe iz sanj si lahko ogledate tukaj.
MOJE ŽIVLJENJE
Od januarja do junija 1914 so v Slovenskem narodu izhajale črtice, ki so bile v knjižni obliki kot Moje življenje objavljene šele leta 1920. V obdobju pisanja teh črtic je bil iz političnih razlogov Cankar zaprt na ljubljanskem gradu (od 23. avgusta do 9. oktobra). V času, ko je bil zaprt (30.avgusta), mu je umrl oče. Moje življenje sestavljajo; Moje življenje I-XIV, Desetica, Skodelica kave, Tuja učenost, Večerna molitev, Njena podoba, Njen grob, Večerne sence, Tičnica, Mladost, Utrinek iz mladosti, Slamniki, V gaju, Istrski osel, Muhe, Lisjak, Firbec, Kakaduj, Sova, Tuje življenje.
MIMO ŽIVLJENJA
Pri založbi Bamberg je leta 1920 izšla zbirka črtic Mimo življenja, ki jih je Cankar napisal v letih 1902-1904: Mimo življenja, Brez doma, O prešcah, V temi, Greh, Tinica, Na Golgato, Lepa Vida, Zaljubljena fantazija, Vedomec, Sreča, Pozdrav iz domovine, Poet.