Občinske volitve v Dravski banovini leta 1933 so se od volitev v dvajsetih letih močno razlikovale. Zaznamovale so jih spremenjene notranjepolitične razmere po uvedbi šestojanuarske diktature in sprejetju nove, s strani kralja oktroirane centralistično-unitaristične ustave. Živo, transparentno, bolj enakopravno in s tem bolj demokratično predvolilno občinsko tekmo v preteklosti sta na občinskih volitvah leta 1933 zaznamovali cenzura tiska, ki je bil naklonjen opozicijski, zlasti formalno, z zakonom prepovedani SLS, in režimska volilna propaganda vladne, državne, edino dovoljene Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS), ki so se ji leta 1932, takrat še Jugoslovanski radikalni kmetijski demokraciji (JRKD), priključili tudi slovenski liberalci.
Jeseni leta 1933 sta se v občinskih volilnih bojih soočila dva neenakopravna politična tabora. Režimska JNS na eni in pristaši formalno razpuščene SLS na drugi strani. Volilci so se sicer odločali med tremi listami: listo JNS, kompromisno listo in opozicijsko listo, za katero so stali pristaši SLS. Razlog, da je v 369 občinah kandidiralo samo 243 opozicijskih list, gre iskati v močnem državnem pritisku na opozicijo, ki je le s težavo postavljala svoje kandidature.
Na podlagi novega Zakona o občinah in Uredbe o sestavi kandidatnih list so bile v banovini 15. oktobra leta 1933 izpeljane volitve. Glasovalni postopek je potekal tako, da se je moral posamezeni volilec predstaviti in nato imenovati listo, ki ji je namenil svoj glas. Nosilec zmagovalne liste je postal novi župan, ki so ga torej zdaj volili neposredno.
Volitev se je udeležilo 188.017 volilnih upravičencev (68,6 %). Za liste JNS je glasovalo 66,8 %, za kompromisne liste 6,4 % volilcev, za socialiste 1,1 % in za liste opozicije 25,7 % volilcev. JNS je tako osvojila 296 občin, socialisti 2, kandidati kompromisa 16 in opozicija 54 občin.
Razloge za sorazmerno slab rezultat nekdanje SLS, ki je sicer imela tradicionalno najvišjo podporo med Slovenci, gre iskati v nepoštenih in neenakopravnih volitvah. Na podlagi posebnega poročila nekdanje SLS je razvidno, da je oblast izkoristila domala vse instrumente in možnosti, ki jih je imela na voljo, sebi v prid. V volilno dogajanje naj bi na nedopusten način posegli sreski načelniki, orožniki, državni uradi, ban in celo zasebni podjetniki.
Na podlagi zakona o volilnih imenikih je 11. septembra leta 1933 novomeški župan (predsednik občine) dr. Josip Režek razglasil, da je volilni imenik v občinskem uradu v Novem mestu razgrnjen, in da je vsakomur na vpogled. Popravki volilnega imenika so se lahko zahtevali samo do srede, 27. tega meseca.
Na podlagi Zakona o občinah iz leta 1933 je bilo v Novem mestu določenih tokrat prvič dvoje volišč, in sicer volišče I. na levem bregu Krke v poslopju nove Osnoven šole na Seidlovi cesti št. 1, drugo volišče pa je bilo na desnem bregu.
Kot v mnogih občinah je tudi v novomeški na občinskih volitvah 15. oktobra leta 1933 nastopila samo ena, in sicer vladna kandidatna lista JNS župana dr. Josipa Režka. Od 1046 v volilnih imenikih vpisanih volilnih upravičencev je na obeh voliščih glasovalo 640 volilcev za edino kandidatno listo dr. Josipa Režka, ki je bil tako zopet, tokrat neposredno, izvoljen za župana. Volilni upravičenci z drugačnim političnim prepričanjem se, kot kaže, volitev niso udeležili.
