Branik leži v dolini reke Branice, na stiku severnega obrobja planote Komenskega Krasa in nižinskega sveta Vipavske doline.
Krajevna skupnost spada med večje v Mestni občini Nova Gorica. Poleg naselja Branik vključuje še Preserje, Spodnjo Branico, Steske in Pedrovo. Skupno tukaj živi okoli 1600 prebivalcev. Naselja sestavljajo večji in manjši zaselki gručaste oblike.
V Braniku so osnovna šola, otroški vrtec, krajevni urad, zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, pošta, banka, različne trgovine in sedež župnije.
Podobo Branika pomembno zaznamuje grad Rihemberk na vzpetini na južnem pobočju doline, ki so ga v 13. stoletju zgradili fevdalni gospodje Rihemberški. Arheološka izkopavanja so potrdila, da je na tem mestu že stalo tudi prazgodovinsko gradišče, kasneje pa je po utrdbi na griču, imenovani »brana« (utrdba), kraj dobil današnje ime.
Pomembna zgodovinska dogajanja Branika niso nikoli zaobšla. V 17. in 18. stoletju je bil povezan s pojavom protestantizma in kmečkimi upori. V obdobju po letu 1848 je Rihemberk zajelo narodno prebujenje, ustanovljena je bila čitalnica, v kraju je deloval pesnik Simon Gregorčič. Na obdobje prve svetovne vojne spominjata dve vojaški pokopališči. Med drugo svetovno vojno je bil kraj prizorišče krutih in tragičnih dogodkov. 1. februarja 1944 je bila vas požgana, prebivalci pa odpeljani v nemška taborišča.
Po drugi svetovni vojni je območje Branika doživelo obnovo in razvoj. Danes so obiskovalcu na voljo številne arhitekturne in etnološke zanimivosti, ki jih dopolnjuje kulturno dogajanje. Vsako leto tako domačini priredijo tradicionalno B‘ndimsko kvatrnico. Kraj je poznan tudi po uspešnih vinarjih in sadjarjih, ki dopolnjujejo bogato kulinarično ponudbo restavracij in turističnih kmetij.