Po smrti V. Levstika leta 1957 je pisateljeva vdova Franka Levstik v dogovoru s pokojnikovima sestrama Vero in Jelo v svoji oporoki zapustila moževo delovno sobo s pohištvom, umetniškimi slikami, zbirko njegovih del in njegovo rekonstruirano literarno zapuščino tedanji Študijski knjižnici v Celju.
Rokopisi, avtorizirani tipkopisi, korespondenca in drugo starejše gradivo izpred 1941, ki se je po sreči še ohranilo (tudi novo, ki je nastalo med 1941 in 1947 v Ljubljani ter med 1947 in 1957 v Celju) je urejeno v mapah, uvrščeno v knjižnično zbirko rokopisov ter kot del te zbirke unikatov shranjeno v železni omari. Prav tako so v zbirko rokopisov uvrščeni in v železni omari shranjeni Vladimirjevi rokopisi in pisma iz zapuščin obeh pisateljevih sester. Pisateljeva žena Franka in sestra Vera sta namreč rokopise in tipkopise, ki so bili uničeni leta 1941 v Litiji, skoraj v celoti nadomestili z novimi prepisi del, objavljenih v revijah in časnikih, le v knjigah izdanih del nista na novo prepisovali. Rokopisi le-teh so razen posameznih slučajnih izjem in odlomkov za vselej izgubljeni. Precejšen del ponovnih prepisov je pisatelj avtoriziral z rokopisnimi popravki in delnimi predelavami teksta. (Podrobni seznam tega rokopisnega gradiva je v Katalogu rokopisov Knjižnice Edvarda Kardelja, Celje 1987.)
S smrtjo Jele Levstikove (Maribor, 1972) je Levstikov rod izumrl. Zato so po skupni volji obeh poslednjih dedinj prešle na knjižnico tudi pisateljeve avtorske pravice. Z denarjem, ki ga knjižnica dobi kot avtorski honorar za ponatise pisateljevih del, zlasti njegovih prevodov, kupuje knjižnica dokumente o življenju in delu Vladimirja Levstika, predvsem fotokopije njegovih rokopisov in pisem, katerih originali so ohranjeni v drugih knjižnicah, arhivih in v zasebni lasti, pa tudi originale, če so na razpolago, in ostalo knjižnično gradivo.
Knjižnica skrbi tudi za oba družinska grobova na celjskem pokopališču: grob Vladimirja in Franke Levstik ter grob, kjer so pokopani Vladimirjevi starši Mihael in Neža in sestre: Marija, Vera in Jela.
Ob spominskih datumih in ob dnevu spomina na mrtve knjižnica počasti njihov spomin. Ob devetdesetletnici pisateljevega rojstva (1976) je knjižnica vzidala tudi spominsko ploščo na pročelje stavbe na Pleteršnikovi ulici 1, v kateri se je po zadnjem desetletju bivanja v Celju (1947- 1957) izteklo njegovo življenje.