Najpogostejši oblačilni materiali kmečkega prebivalstva so bili raznovrstno sukno in platno, mezlan, usnje in polst, redkejši pa svila in polsvila, žamet, čipka ter različne bombažne tkanine, ki jih na slovenskem podeželju sledimo šele od 18. stoletja dalje.
O tem, kako pomemben je bil oblačilni videz v novem veku, priča tudi poseben »oblačilni« zakon, ki ga je vlada izdala leta 1671 in v katerem je določila pravila oblačenja za osem takratnih stanov. Napisala ga je predvsem zato, da bi omejila in zmanjšala naraščajoče izdatke za oblačila, predvsem pa da se nižji stanovi v obleki ne bi preveč približali višjim.
Tolminke so se ob koncu 17. stoletja pokrivale z velikimi belimi pečami, ki so jih zavezovale in pritrjevale na več različnih načinov. Premožnejše so jih izdelovale iz finega kupljenega blaga, revnejše iz bolj grobega domačega platna. Lase so spletale v kite, ki so jih zvite na temenu pretikale z medeninastimi lasnimi iglami, imenovanimi špalete. Nekoliko manjšo belo ruto so nosile tudi okoli vratu. Oblečene so bile v dolgo platneno krilo z modrcem, ki je bil običajno drugačne barve in izdelan iz boljšega materiala. Pod vrhnjim oblačilom so imele oblečeno krajšo bluzo s širokimi rokavi, imenovano ošpetelj, pod njo pa pogosto še daljšo spodnjo srajco. Opasane so bile z doma tkanim, štiri prste širokim pasom modre barve, kateremu so pogosto dodale še medeninast sklepanec, ki je ohlapno visel preko širokega belega predpasnika. Obute so bile v bele ali rdeče nogavice in nizke črne čevlje, ki so jih za delo na polju zamenjale lesene cokle. Pozimi so namesto čevljev nosile visoke usnjene škornje, dodatno toploto pa so jim dajali kratki krzneni kožuhi.
Tolminci so bili običajno golobradi, dolge lase pa so spletali v kito, ki je prosto padala po hrbtu. Pokriti so bili z velikimi okroglimi klobuki s širokimi krajci, ki so jih varovali tudi pred dežjem. Preko krajše platnene srajce in do kolen segajočih hlač so nosili dolge ohlapne suknjiče, izdelane iz domačega »bukovega« sukna. Poleti so toplejše usnjene ali volnene hlače zamenjali s hladnejšimi platnenimi v beli ali temni barvi. Obuti so bili v nogavice in nizke čevlje ali visoke usnjene škornje. Tako kot ženske so imeli tudi moški okrog pasu zavezan suknen pas, ki so ga premožnejši zamenjali za usnjenega in mu dodali še v poseben etui spravljen daljši nož.