Interniranci s koroške fronte
Pomembno je omeniti še četrto obdobje internacije na Gradu, in sicer je bilo to od konca maja do konca septembra 1919. Konec maja 1919 je vojska SHS po mučnih bojih z Avstrijci znova zasedla sporna ozemlja na črti Gosposvetsko polje – Celovec – Vrbsko jezero – Podrožca. Avstrijci so bili pred tem po spodleteli akciji slovenske vojske na koroški fronti zasedli že celo Koroško in segali proti Štajerski. Slovencem so na pomoč prišli 3 srbski polki, topništvo in konjenica ter na novo vpoklicani vojaki. Po koncu ofenzive se je nabralo avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so jih poslali na Grad, za njimi pa so prišle še skupine civilistov iz Štajerske in s Koroške. Namen internacije je bil, da se skupine, ki bi mogle škoditi slovenskim interesom, umakne z obmejnih krajev v zaledje. Nastalo je več skupin ujetnikov: udeležence s koroške fronte so poslali vse do Srbije (Niš, Smederevo); tu so bili Nemci pa nemškutarji, ki so se bili veselili avstrijskega protinapada, tisti, ki se niso razorožili, ki so hoteli prestopiti demarkacijsko črto in niso navedli razlogov za to, tisti, ki so bili kdajkoli v avstrijski vojski (Volkswehr); kot talce so zajeli Slovence, ki so bili videti kot tujci ali pa so le govorili nemško, Nemce in Avstrijce, ki so se izkazali kot neoporečni. Internirance so zasliševali v zalednih poveljstvih v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Na pobudo dravske divizijske oblasti in koroške antante so 15.8.1919 ustanovili komisijo za izpustitev internirancev, ki se je v Ljubljani septembra sestala štirikrat, dvakrat v prostorih Deželne vlade, dvakrat pa na gradu, in zasliševala internirance. Do 19.9. so izpustili 101 interniranca iz Dravograda, Vuzenice, Mežiške doline in cone A na Koroškem (središče v Velikovcu), tri so postavili pred sodišče. Slovenska vlada je zahtevala od avstrijskih oblasti, da izpustijo 24 koroških Slovencev in družino Valentina Ferliča iz Labota. To se je zgodilo in tudi Korošce so iz Srbije poslali domov.
Po koncu te epizode so Ljubljanski grad namenili reševanju stanovanjske stiske, gor so prišli ruski emigranti in študentje prve slovenske univerze.