Povsem novo je odkrito dejstvo, da je Gašper Pilat z oporoko z dne 5. marca 1706 zapustil del svoje zapuščine tudi za mesto stalnega učitelja v trgu Guštanj: »Auß den übrigen interehse ad artragnus einen Schullmeister Vergnügen möge, und solle welicher Schullmaister erstlich Zwölf armbe Khinder ohne anderen Schulgeldt in lesen und schreiben zu lehren. Anderstens mit singen und Orgelschlagen den Gotts dienst verrichten zu helfen schuldig sein solte.«(33)
Iz oporoke ne izvemo, kolikšen znesek je Pilatu na koncu ostal, da je lahko doniral 3000 goldinarjev za nastavitev stalnega učitelja v Guštanju. Ker sam takrat ni izstavil posebne listine, je to njegovo namero formalno potrdil šele rektor jezuitskega kolegija v Celovcu 1. aprila 1767. V svoji potrditvi je zapisal, da je v Guštanju obstajala ustanova za učiteljsko mesto, ki jo je ustanovil Gašper Pilat v svoji oporoki 5. marca 1706. Ustanovil jo je z iskrenim krščanskim namenom in tamkajšnjemu učitelju (»Schulmeister«) zagotovil ustanovni kapital 3000 goldinarjev. Učitelj je moral poučevati 12 revnih otrok ter jih učiti branja in pisanja, ne da bi za to zahteval denarno nadomestilo. Naloga učitelja je bila tudi s petjem in igranjem na orgle dejavno sodelovati pri sveti maši. Ustanovo je potem potrdil še takratni goriški nadškof Karel Maria Attems 23. septembra 1769.(34)
S šolsko reformo leta 1774 so bile po deželah ustanovljene šolske komisije kot gonilna sila za razvoj osnovnega šolstva, ki pa so bile leta 1783 hkrati z deželnimi glavarstvi odpravljene. Nadzor nad šolstvom je prevzel gubernij v Gradcu z notranjeavstrijskim šolskim nadzornikom in okrožnimi komisarji.(35) Dne 14. marca 1869 je pristojnost upravljanja s Pilatovo učiteljsko ustanovo prešla od deželnih šolskih oblasti (»Landesschulbehörde«) na krajevni šolski svet v Guštanju. Zaradi menjave denarja je bila 1. avgusta 1876 prevrednotena iz obstoječih 2400 goldinarjev v 4800 kron. V krajevnem šolskem svetu v Guštanju so ta sredstva vodili po postavki »ustanova Gašperja Pilata za učiteljsko mesto«, porabljala pa so se za plačo učitelja, za vodenje dopolnilnega pouka ob nedeljah ter deloma za nabavo učnih pripomočkov za učitelja in drugih potrebščin, nujnih pri poučevanju otrok.
Za zagotovitev nadaljnjega obstoja te ustanove so se koroške deželne šolske oblasti v začetku leta 1904 posvetovale z ordinariatom krške škofije in ta je določil, da se letno daje učitelju, ki opravlja še službo organista, dodatnih 20 goldinarjev oziroma 40 kron plačila. Če pa učitelj iz kakršnega koli razloga ne bi opravljal dejavnosti organista v Guštanju, je moral krajevni šolski svet izplačati cerkvi sv. Egidija 40 kron kot prispevek za vzdrževanje organista. Nadalje so dali 30 fl in 80 kr oziroma 61 kron in 60 helerjev za nakup šolskih in drugih potrebščin za pouk, namenjenih za revne otroke. Preostanek denarja pa so odvedli na račun krajevnega šolskega sklada v Guštanju, kjer so imeli možnost, da so ga uporabili za remuneracijo oziroma poplačilo učitelja v Guštanju, ki bi ob nedeljah izvajal dopolnilni oziroma ponavljajoči se pouk za tiste otroke, ki so med tednom izostali od pouka. Čeprav je krajevni šolski svet v Guštanju upravljal s to Pilatovo ustanovo, je bil glede njenega uresničevanja oziroma izpolnjevanja pod nadzorstvom koroške deželne vlade. Spremenjena določila te Pilatove ustanove je na svoji seji 22. aprila 1904 sprejel tudi krajevni šolski svet v Guštanju pod vodstvom dr. Jožefa Hölma. Spremembe pri ustanovi so bile zapisane v treh izvodih, od katerih je en izvod hranil krajevni šolski svet v Guštanju, enega koroška deželna vlada in tretjega predstojništvo uprave premoženja guštanjske župnije.(36)
_____
34 KLA, Milde Stifiungen, Kaspar Pillath, škatla 36.
35 Kranjski študijski konsenz, http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=23374, 19. 2. 2019.
36 KLA, Milde Stifiungen, Kaspar Pillath, škatla 36.