V zimskem času se je kmečko prebivalstvo v Spodnjem in Zgornjem Tuštanju ukvarjalo s pletenjem. Pletli so različne uporabne predmete za vsakdanjo rabo na kmetiji, predvsem košare za spravilo pridelkov in drv ter koše za nošenje stelje in trave živini.
Posebej zahtevna je bila izdelava koša za gnoj in krompir, ki je pripet na voz, nadomeščal današnjo traktorsko prikolico. Za pletenje so uporabljali naravne materiale, ki so rasli v bližini kmetij. Najprimernejše pletivo je bila leska, za dno so uporabili hrastov, hruškov, orehov ali kostanjev les, za kole pa sta bila najprimernejša hrast ali kostanj. Nekoč je bilo pletarstvo doma na vsaki kmetiji, zaradi množične uporabe novih materialov, predvsem plastike, pa je pletarstvo sedaj v večini le ljubiteljska obrt.