Trdina je že v otroški dobi zahajal v hribe. “Gore so me mikale tudi v Mengšu. Oblazil sem vse bližnje višave in nekoliko tudi hribovje okoli Kamnika. Najrajši pa sem hodil na Gobavico …”.
Na
Gobavico vas vabi
Trdinova literarno – etnološka pot, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Mengeš.
Z odhodom v ljubljanske šole se je zečelo Trdinovo popotništvo. Kljub študiju je našel čas, da je raziskoval bližnje gozdove, zlasti na Rožniku. Med počitnicami je obhodil tudi Gorenjsko, kjer je obiskoval sorodnike in sošolce. V dobi dunajskih študij je obhodil Dunaj in njegovo okolico ter se povzpel tudi na hribe v njegovi bližini. V Varaždinu, kjer je bila njegova prva služba, mu je srce “koprnelo po hribih in dolinah, po skalnih gričih in globokih tokavah …” Ko ga je deželna vlada premestila na Reko, so ga naravne lepote Hrvatskega primorja vsega prevzele in se je na neštetih izletih predajal njenim čarom.
Po upokojitvi je odšel na Dolenjsko, kjer je v prvih petnajstih letih obhodil “malone vse dolenjske kraje, od Višnje gore do Metlike, od Krškega do Ribnice in Kočevja. Prenočil sem često v Kmetiških krčmah na slami ali na senu, užival dolenjsko gostoljubje v premnogih hramih in zidanicah … Bolj nego vse druge dolenjske gore pa sem ljubil naše znamenite Gorjance …”
Gorjance lahko tudi sami raziskujete po več kot 150 km dolgi planinsko – turistični
Trdinovi poti.